KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V opazovanem obdobju se je višina morja na slovenski obali zviševala, podobno kot v Sredozemlju, 1 mm/leto. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb bo zahtevalo raznovrstno prilagajanje.


Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.


Grafi

Slika MR02-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper
Viri: 

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012

Prikaži podatke
1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
srednja letna višina cm 218 216 213 219 211 217 220 214 215 214
maks. srednja mesečna višina v letu cm 238 232 233 237 225 231 236 225 233 226
min. srednja mesečna višina v letu cm 190 200 199 210 189 208 206 202 205 204
srednja letna višina indeks (1960 = 100) 100 99 98 100 96 99 101 98 99 98
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
srednja letna višina cm 220 216 215 213 216 212 215 216 217 216
maks. srednja mesečna višina v letu cm 240 224 220 220 230 221 231 225 227 228
min. srednja mesečna višina v letu cm 212 201 203 200 204 204 199 204 204 191
srednja letna višina indeks (1960 = 100) 101 99 98 97 99 97 99 99 100 99
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
srednja letna višina cm 217 217 216 216 218 216 218 218 217 211
maks. srednja mesečna višina v letu cm 234 240 231 226 231 227 230 228 223 223
min. srednja mesečna višina v letu cm 204 203 205 203 209 209 210 205 211 194
srednja letna višina indeks (1960 = 100) 99 99 99 99 100 99 100 100 100 96
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
srednja letna višina cm 211 212 216 217 221 219 220 216 217 219
maks. srednja mesečna višina v letu cm 229 226 243 237 226 230 238 234 229 226
min. srednja mesečna višina v letu cm 192 200 195 196 209 212 207 192 200 211
srednja letna višina indeks (1960 = 100) 97 97 99 99 101 100 101 99 99 100
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
srednja letna višina cm 219 219 217 217 222 220 223 221 222 227
maks. srednja mesečna višina v letu cm 241 231 235 228 234 226 233 228 233 244
min. srednja mesečna višina v letu cm 204 207 200 202 211 208 210 212 198 219
srednja letna višina indeks (1960 = 100) 100 100 100 99 102 101 102 101 102 104
2010 2011
srednja letna višina cm 232 223
maks. srednja mesečna višina v letu cm 250 229
min. srednja mesečna višina v letu cm 217 215
srednja letna višina indeks (1960 = 100) 106 102
Slika MR02-2: Najvišja letna višina morja
Viri: 

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012

Prikaži podatke
1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972
najvišja letna višina morja cm 314 313 323 352 327 330 394 325 310 320
1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982
najvišja letna višina morja cm 314 308 331 325 320 318 356 361 330 361
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992
najvišja letna višina morja cm 316 326 326 345 309 305 320 311 333 327
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
najvišja letna višina morja cm 340 310 334 329 330 320 319 321 311 325
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
najvišja letna višina morja cm 305 342 322 316 326 372 338 342 321
Slika MR02-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja
Viri: 

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 3 7 11 5 10 9 6 8 7 6
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 4 2 2 3 3 4 1 5 15 5
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 11 7 8 10 3 4 6 1 2 7
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 3 16 9 5 7 16 16 7 10 12
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 8 10 3 16 3 6 4 14 25 31
2011
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 2

Cilji

Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšuje napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.


Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največje odstopanje od srednje obdobne vrednosti za dolgoletno obdobje 1960 - 2011, ki znaša 217 cm, je bilo 15 cm.

V opazovanem obdobju izkazuje višina morja na slovenski obali gibanje v smeri zviševanja, kar je še posebej opazno zadnje desetletje. V celoti je zviševanje višine morja še vedno enakega velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100.

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 398-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm, povprečno za okoli 9 cm. Najvišja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu. Poplave so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročita zlasti padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in pojav resonance dolgoperiodičnega 23-urnega valovanja (seischi), kar je značilnost relativno zaprtega jadranskega morja.

Urbana slovenska obala je prilagojena na sedanje razmere, ko morje največ nekajkrat v letu poplavi niže ležeče predele. Najbolj ogroženo je mesto Piran, kjer je ob vsakoletnih poplavah morja prizadeta površina 3,5 km2 in 22 ljudi. Ob izjemnih poplavah bi bilo prizadeto območje 7,7 km2 in 1.266 ljudi. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb bo zahtevalo raznovrstno prilagajanje.


Vir podatkov: zbirka Dolgoletni niz višin morja, Agencija Republike Slovenije za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Igor Strojan,

Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III.

Informacije o kakovosti:

Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je primerna, ker dinamika voda v severnem delu Jadranskega morja in Koprskem zalivu, razen meteoroloških vplivov, ni velika. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov kazalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetričnimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.

Literatura:

White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.

Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.

Povezave

The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL


TWITTER