KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Morje
  3. Višina morja

[MR02] Višina morja
State

Ključno sporočilo
Neutral

V opazovanem obdobju se je višina morja na slovenski obali zviševala, podobno kot v Sredozemlju, 1 mm/leto. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb bo zahtevalo raznovrstno prilagajanje.

Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.

Grafi

Slika MR02-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013

Prikaži podatke
1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
srednja letna višina cm 218 216 213 219 211 217 220 214 215 214
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
srednja letna višina cm 220 216 215 213 216 212 215 216 217 216
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
srednja letna višina cm 217 217 216 216 218 216 218 218 217 211
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
srednja letna višina cm 211 212 216 217 221 219 220 216 217 219
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
srednja letna višina cm 219 219 217 217 222 220 223 221 222 227
2010 2011 2012
srednja letna višina cm 232 223 222
Slika MR02-2: Najvišja letna višina morja
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012

Prikaži podatke
1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972
najvišja letna višina morja cm 314 313 323 352 327 330 394 325 310 320
1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982
najvišja letna višina morja cm 314 308 331 325 320 318 356 361 330 361
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992
najvišja letna višina morja cm 316 326 326 345 309 305 320 311 333 327
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
najvišja letna višina morja cm 340 310 334 329 330 320 319 321 311 325
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
najvišja letna višina morja cm 305 342 322 316 326 372 338 342 321
Slika MR02-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 3 7 11 5 10 9 6 8 7 6
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 4 2 2 3 3 4 1 5 15 5
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 11 7 8 10 3 4 6 1 2 7
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 3 16 9 5 7 16 16 7 10 12
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 8 10 3 16 3 6 4 14 25 31
2011
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 2

Cilji

Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšuje napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

V Koprskem zalivu spremljamo spremenljivost višin morja od leta 1960 dalje. Merilno mesto je primarno namenjeno spremljanju in napovedovanju poplavnih
višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v vpliv podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največje odstopanje od srednje obdobne vrednosti za dolgoletno obdobje 1960
- 2012, ki znaša 217 cm, je bilo 15 cm.

Višina morja na slovenski obali se zvišuje, kar je še posebej opazno v zadnjem desetletju. V celoti je zviševanje višine morja še vedno enakega
velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100.
Pri globalni oceni zviševanja gladine morij se večji delež zviševanja pripisuje raztezanju morij zaradi povišane temperature morja.

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu, spremljamo zviševanje višin morja ob slovenski obali
predvsem kot posledico pogostosti vremenskih sprememb. Nadpovprečno visoke plime povzročajo predvsem padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in
pojav resonance dolgoperiodičnega 23-urnega valovanja (seischi), svoje pa doprinese tudi relativna zaprtost Jadranskega morja.

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 398-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm, povprečno za okoli 9 cm. Najvišja izmerjena višina
morja je bila 394 cm. Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, povprečno nekaj več kot osemkrat
letno in največ 31-krat v letu. Poplave so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročijo zlasti vremenski pogoji.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere
in napovedi zviševanja višin morja.

Metodologija

Vir podatkov: zbirka Dolgoletni niz višin morja, Agencija Republike Slovenije za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Igor Strojan,

Datum zajema podatkov za kazalec: januar2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III.

Informacije o kakovosti:

Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je primerna, ker dinamika voda v severnem delu Jadranskega morja in Koprskem zalivu, razen meteoroloških vplivov, ni velika. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov kazalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetričnimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.

Literatura:

White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.

Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.

Povezave

The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL

Datum zadnje osvežitve
08.01.2014
Avtor(ji)

Igor Strojan, Mojca Robič, Agencija RS za okolje