KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Naše zdravje in okolje sta neposredno povezana. Izbor hrane vpliva tako na okolje kot na zdravje. Slovenci pri potrošnji hrane premalo posegamo po hrani, ki je koristna za naše zdravje. Jemo premalo zelenjave, polovica odraslih Slovencev se nezdravo prehranjuje. Narašča debelost, ki je v porastu pri starejših in tudi pri otrocih. Toda zdravstveno stanje v povprečju  Slovenci samoocenjujemo kot relativno dobro. Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih se samoocenjujejo nekoliko slabše.

Za zdravje in blaginjo ljudi so ključni ohranjanje zdravega naravnega okolja, prilagajanje podnebnim spremembam in uspešno blaženje njihovih posledic ter tudi sprememba potrošniških vzorcev za doseganje trajnostne potrošnje.


Kazalec prikazuje samooceno prebivalcev Slovenije o zdravstvenem stanju ter indeks telesne mase in število obrokov sadja in zelenjave na dan. Primerjalno je prikazan tudi indeks telesne mase v EU.

Prekomerna telesna teža zaobjema čezmerno hranjenost in debelost, ki sta opredeljeni z indeksom telesne mase (25 kg/m2 in več). Indeks telesne mase je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih.

Obrok sadja načeloma ustreza eni pesti sadja. Obrok zelenjave ali solate predstavlja en srednje velik krožnik zelene solate ali en srednje velik paradižnik ali tri zvrhane žlice kuhane zelenjave/stročnic ali 150 ml nesladkanega, sveže stisnjenega 100 % zelenjavnega soka.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje zdravje ne le kot odsotnost bolezni, ampak kot stanje telesne, duševne in socialne blaginje. To pomeni, da posameznikovega zdravja ni mogoče ločiti od družbenega okolja. Družbeno zdravje pa je tesno povezano z na primer ekonomskimi vidiki kot so BDP, dohodek, stopnja brezposelnosti in revščine, pri čemer morata biti gospodarska rast in okoljska uspešnost medsebojno usklajena.

Zdravje in dobro počutje ljudi sta tesno povezana s stanjem okolja. Kvalitetno naravno okolje zagotavlja osnovne potrebe po čistem zraku in vodi ter rodovitnih zemljiščih za pridelavo hrane.


Grafi

Slika PG16-1: PG16-1 Zdravstveno stanje (povprecna ocena) oseb v gospodinjstvih glede na razpoložljiv dohodek
Viri: 
SI-STAT: Splosno zdravstveno stanje oseb, glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije (2019)
Prikaži podatke

1. kvintil

2. kvintil

3. kvintil

4. kvintil

5. kvintil

2005

3,16

3,32

3,50

3,61

3,79

2006

3,19

3,40

3,53

3,69

3,87

2007

3,21

3,47

3,62

3,71

3,88

2008

3,16

3,48

3,61

3,73

3,90

2009

3,26

3,50

3,63

3,74

3,93

2010

3,25

3,52

3,64

3,71

3,95

2011

3,32

3,53

3,64

3,81

3,88

2012

3,31

3,55

3,72

3,83

4

2013

3,48

3,63

3,81

3,92

3,99

2014

3,44

3,63

3,70

3,87

4,02

2015

3,46

3,57

3,75

3,90

3,94

2016

3,47

3,64

3,75

3,87

3,95

2017

3,43

3,62

3,83

3,86

3,96

2018

3,42

3,58

3,79

3,92

4

Slika PG16-2: PG16-2 Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (ocena "zelo dobro")
Viri: 
Splosno zdravstveno stanje oseb, glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenija (2019)
Prikaži podatke

1. kvintil [% oseb]

2. kvintil [% oseb]

3. kvintil [% oseb]

4. kvintil [% oseb]

5. kvintil [% oseb]

2005

11

12

13

17

21

2006

11

12

15

18

23

2007

10

13

16

18

22

2008

10

13

17

19

23

2009

13

13

16

19

24

2010

12

14

17

20

25

2011

14

15

18

23

24

2012

14

18

19

22

27

2013

20

19

22

26

29

2014

17

19

19

23

28

2015

17

18

22

26

26

2016

15

17

20

24

25

2017

16

18

23

24

25

2018

15

17

20

23

26

Slika PG16-3: PG16-3 Indeks telesne mase
Viri: 
NIJZ podatkovni portal 2 Determinante zdravja 1 Indeks telesne mase (EHIS_BMI) , : Nacionalni inštitut za javno zdravje (2019)
Prikaži podatke

Podhranjenost [%]

Normalna hranjenost [%]

Cezmerna hranjenost [%]

Debelost [%]

2007

1,90

43

38,70

16,40

2014

1,90

43,10

36,40

18,60

Slika PG16-4: PG16-4 Število obrokov sadja ali zelenjave na dan
Viri: 
NIJZ podatkovni portal 2 Determinante zdravja 3 Prehrana (EHIS_FV1, EHIS_FV3, EHIS_FV_POR) , Nacionalni inštitut za javno zdravje (2019)
Prikaži podatke

Ne uživa sadja ali zelenjave vsak dan [%]

Od 1 do 4 obroki na dan [%]

Od 5 ali vec obrokov na dan [%]

2014

27

65,50

7,50

Slika PG16-5: PG16-5 Indeks telesne mase (BMI) glede na spol, starost in državo EU, 2014
Viri: 
Evropska zdravstvena anketa (EHIS), Eurostat Pojasnjena statistika, Prekomerna teža in debelost - statistika BMI, Eurostat (Evropski statistični urad), Generalni direktorat Evropske komisije (2019)
Prikaži podatke

EU-28 [%]

Belgija [%]

Bolgarija [%]

Ceška [%]

Danska [%]

Nemcija [%]

Estonija [%]

Irska [%]

Grcija [%]

Španija [%]

Francija [%]

Hrvaška [%]

Italija [%]

Ciper [%]

Latvija [%]

Litva [%]

Luksemburg [%]

Madžarska [%]

Malta [%]

Nizozemska [%]

Avstrija [%]

Poljska [%]

Portugalska [%]

Romunija [%]

Slovenija [%]

Slovaška [%]

Finska [%]

Švedska [%]

Združeno kraljevstvo [%]

Podhranjenost

2,70

3,20

2,50

1,30

3

2,30

2,90

1,90

2,20

2,60

4,10

2,30

3,60

4,30

2

2,50

3,50

3,40

2,40

2,30

2,50

2,90

2,50

1,60

1,90

2,70

1,70

2,30

2,20

Normalna teža

46,70

48,50

44,60

43,10

50,80

46,90

45,80

43,60

41,80

46,20

50,30

42

52,20

47,70

43

44,40

48,60

42,70

37,60

49,90

49,50

43,80

45,20

44,50

42,90

44,30

44,60

49,30

42,30

Debelost

15,60

13,80

14,40

18,80

14,60

16,40

19

18,20

17,20

16,20

14,90

17,90

10,70

14,80

20,80

16,50

16,50

20,70

25,30

12,90

14,80

16,70

16,20

9,10

18,60

15,80

17,90

13,70

20,10


Cilji

Strategija razvoja Slovenije 2030,

Cilj 1: Zdravo in aktivno življenje. Cilj bo dosežen med drugim:

a) z ozaveščanjem in izobraževanjem prebivalcev o pomenu zdravega življenjskega sloga, zlasti o telesni aktivnosti in zdravi prehrani, z obvladovanjem tveganega vedenja, skrbjo za duševno zdravje ter s preprečevanjem bolezni;

b) z zmanjševanjem tveganja za zdravje ljudi, ki izhajajo iz onesnaženosti okolja in podnebnih sprememb, ter s spremembo potrošniških vzorcev, ki vplivajo na zagotavljanje kakovosti življenja za vse generacije in zmanjšujejo obremenjevanje okolja;


Na naše zdravje posredno vpliva tudi način potrošnje. Namesto da spodbujamo gospodarsko rast in rabo virov bi morali trošiti na način, ki je za okolje trajnostno. To ne bo koristilo samo planetu, ampak tudi našemu zdravju in počutju.

Zdravje se začne v naših domovih, šolah, na delovnih mestih, v soseskah in skupnostih. Vemo, da skrb zase, če se zdravo prehranjujemo in ostanemo aktivni, ne kadimo ter obiščemo zdravnika, ko je to potrebno, pozitivno vpliva na naše zdravje. Naše zdravje je delno določeno tudi z dostopom do socialnih in ekonomskih priložnosti ter s čistočo naše vode, hrane in zraka in naravo naših družbenih interakcij in odnosov.

Prehranjevanje je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Prehrana in prehranske navade pomembno vplivajo na posameznikovo zdravje in kakovost življenja, saj lahko zdravje varujejo ali pa povečujejo tveganje za razvoj bolezni. Izsledki raziskav NIJZ kažejo, da neustrezno prehranjevanje vpliva na nastanek najpomembnejših kroničnih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka, debelosti, osteoporoze ter drugih. Po izračunih je kar 41 % kroničnih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja.

Dokazano je, da lahko vzroke za nastanek kronično nenalezljivih bolezni (KNB), ki so povezani z neustrezno prehrano, telesno nedejavnostjo in splošnim nezdravim življenjskim slogom, iščemo v socialnih in ekonomskih dejavnikih, kot so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek ter s tem težja dostopnost do zdravega načina življenja. Prebivalci z višjim samo ocenjenim standardom iz številnih vzrokov, vse od znanja do finančnih zmožnosti, bolje sledijo smernicam zdravega prehranjevanja ter so redno telesno dejavni in imajo manj dejavnikov tveganja ter tako bolje varujejo svoje zdravje. Tako ekonomsko-socialno šibkejše družbene skupine težje ohranjajo svoje zdravje, hkrati pa stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti z leti narašča.

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (povprečje samoocene)

Osebe ocenijo svoje splošno zdravstveno stanje (SILC anketiranje SURS) po 5-stopenjski lestvici: zelo dobro, dobro, srednje, slabo in zelo slabo. Skupina z najnižjimi dohodki (20 % gospodinjstev) je v povprečju svoje zdravstveno stanje ocenila najnižje (3,43), tisti z najvišjimi (20 % gospodinjstev) pa najvišje (3,96). Sicer pa samoocena zdravja kot dobro stanje vse od leta 2005 narašča.

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (ocena »zelo dobro«)

Po podatkih SURS se gospodinjstva v prvem in drugem dohodkovnem razredu manjkrat ocenijo z zelo dobrim zdravstvenim stanjem kot osebe v tretjem, četrtem ali petem dohodkovne razredu (kvintili). Je pa zelo malo tistih (4 v prvem, 3 v drugem, 2 v tretjem, 1 v četrtem in 0 v petem dohodkovnem razredu), ki so se v zadnjem letu opazovanega obdobja ocenili kot »zelo slabo«.

Indeks telesne mase

Primerjava dveh let (2007 in 2014) kaže, da sta podhranjenost in normalna hranjenost ostali v enakem deležu, čezmerna hranjenost pa se je znižala za približno enak delež kot se je v letu 2014 povišala debelost.

Po navedbah Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, št. 58/15) se v Sloveniji srečujemo s porastom čezmerne telesne mase in debelosti. Delež čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov se je v zadnjih tridesetih letih podvojil, to povečanje je izrazitejše pri fantih, saj se je delež čezmerno težkih dečkov povečal s 13,3 % na 19,9 %, delež debelih pa se je povečal z 2,7 % na 7,5 %. Čezmerna telesna masa in debelost sta tudi pri odraslih v zadnjih desetletjih naraščali. Podatki za leto 2012 kažejo, da ima telesno maso, večjo od priporočene, 42 % žensk in 66,6 % moških. Pomembna je ugotovitev, da je trend naraščanja in obseg debelosti izrazitejši pri moških. Podatki pete nacionalne CINDI raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, pa kažejo, da ima več kot dve tretjini (70,0 %) odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 55 do 74 let, prekomerno telesno težo – delež je nekoliko manjši pri mlajših, vendar je kljub temu zaskrbljujoče visok.

Število obrokov sadja ali zelenjave na dan

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil delež obrokov s sadjem ali zelenjavo na dan relativno nizek. Kar 27 %, torej več kot četrtina, dnevno ne užije prav nobenega sadja ali zelenjave, dvema tretjinama (65,5 %) predstavljata sadje ali zelenjava od 1 do 4 obroke na dan, 7,5 odstotka pa več kot 5 obrokov dnevno.

Med priporočenimi vnosi posameznih skupin živil sodita tudi sadje in zelenjava; v povprečju v Sloveniji zaužijemo le 2/3 oziroma 1/3 priporočene vrednosti. Polnozrnate žitne izdelke in ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, pa bi morali uživati najmanj štirikrat toliko, kot jih v povprečju (300 g namesto sedanjih 70 g).

Iz podatkov CINDI raziskave NIJZ sledi, da se polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju. Delež prebivalcev, ki se ne prehranjujejo v skladu s smernicami in so se v preteklem letu začeli prehranjevati bolj zdravo, znaša 30,4 %. Dokaj visok je tudi delež prebivalcev (17,2 %), ki menijo, da se že prehranjujejo zdravo, hkrati pa njihovi odgovori na vprašanja o prehrani nakazujejo ravno obratno.

Indeks telesne mase (BMI) glede na spol, starost in državo, 2014

Težave s telesno težo in debelostjo se v večini držav članic EU hitro povečujejo, v letu 2014 ocenjujejo 51,6% prebivalstva EU predebelih (starih 18 let in več). Občutno se je povečal delež populacije, ki se s starostjo prekomerno redi. Delež odraslih s prekomerno telesno težo v EU se je v letu 2014 gibal med 36% v Italiji in 55% na Malti pri ženskah ter med 54% na Nizozemskem in 68% na Hrvaškem za moške. V Sloveniji je delež debelih ljudi večji od povprečja v EU in se je s tem uvrstila na osmo mesto med vsemi državami članicami. Starostna skupina od 18 do 24 let je imela v letu 2014 najnižji delež prebivalstva s prekomerno težo v EU, najvišji delež pa so imeli tisti, stari od 65 do 74 let. Leta 2014 je delež žensk v EU, za katere se šteje, da so prekomerne teže ali debele, padal z naraščajočo stopnjo izobrazbe. Pri prebivalcih, starih 18 let in več, je najnižji delež debelih žensk leta 2014 opaženih v Romuniji (9,7%), Italiji (10,3%), na Cipru (12,9%) in v Avstriji (13,4%) ter moških v Romuniji (9,1%), Italiji (11,3%), Nizozemski (11,6%) in Švedski (13,6%). Največji delež debelih žensk je bil na Malti (23,9%), Latviji (23,3%), Estoniji (21,5%) in Veliki Britaniji (20,4%) ter moških na Malti (28,1%), Madžarskem (22,0 %), Sloveniji (21,0%) in Hrvaški (20,7%).

Program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje

Z namenom doseganja sinergij med sektorskimi politikami na področju zdravstva, kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, športa, gospodarstva, okolja in drugimi ter ravnanjem ostalih deležnikov, vključno s civilno družbo in nevladnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi, Program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje opredeljuje naslednja prednostna področja:

-        zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalni trajnostni oskrbi in samooskrbi ter povečevanjem deleža kakovostne ekološko pridelane hrane,

-        spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah,

-        zagotavljanje zdravega prehranjevanja skladno s smernicami in priporočili za različne starostne skupine (še posebej v sistemu organizirane vrtčevske, šolske in študentske prehrane, bolnišnicah in domovih za starejše občane),

-        zagotavljanje dostopnosti do zdravih prehranskih izbir za socialno-ekonomsko ogrožene skupine (npr. samooskrba gospodinjstev z zelenjavo in sadjem, skupnostni oziroma urbani vrtovi, dvig zdravstvene in finančne pismenosti),

-        spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z deležniki v živilski dejavnosti (npr. zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih),

-        spodbujanje ponudbe za zdravo izbiro v gostinstvu in turizmu v povezavi s turistično ponudbo v lokalnih okoljih s ciljem, da Republika Slovenija postane prepoznavna po odlični, zeleni, aktivni in zdravi ponudbi,

-        osveščanje potrošnikov s primernim označevanjem, predstavljanjem in trženjem živil ter z omejevanjem trženja hrane za otroke,

-        informiranje in osveščanje vseh deležnikov, vključno z javno zdravstvenimi kampanjami,

-        krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti, preprečevanju podhranjenosti in spodbujanju telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni,

-        izobraževanje in raziskovanje na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje.

Zaradi obilice nezdrave ponudbe živil (z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob), ki so hkrati cenovno dostopna, in načina življenja, ki vodi v vedno večjo telesno nedejavnost oziroma sedeč življenjski slog, narašča debelost med otroki, mladostniki in odraslimi. Med otroki se pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila še donedavnega značilna za odrasle, zmanjšuje pa se tudi gibalna zmogljivost med otroki in mladostniki.


Cilji in pravna podlaga

Strategija razvoja Slovenije 2030

https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Rezultati statističnega raziskovanja SILC (SURS) izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Zaradi zaokroževanja se vsote včasih ne ujemajo. Raziskovanje je vzorčno. Osnova za vzorčni okvir je Centralni register prebivalstva (CRP), poleg tega pa v postopku določitve okvira uporabi kot vir še podatke iz Registra nepremičnin, Registra gospodinjstev ter anketne podatke iz preteklih let. V vzorčni okvir so vključene osebe, stare vsaj 16 let, ki so v času izbora vzorca prebivalci Slovenije in ne živijo v institucijah (domovih za ostarele, socialnovarstvenih zavodih, študentskih domovih, vojašnicah, zaporih, samostanih ipd.). Metodološko pojasnilo: SURS, Življenjski pogoji, https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8291

SURS, Splošno zdravstveno stanje, https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__17_silc_zdravje__05_08685_splosno_zdravst_stanje/0868520S.px/

Dohodek gospodinjstva: pri dohodku gospodinjstva se razdeli gospodinjstva na 5 dohodkovnih kvintilov. Ti se izračunajo glede na dohodek na ekvivalentnega člana gospodinjstva. V vsakem kvintilu je 20 % oseb; v prvem kvintilu so gospodinjstva z najnižjim, v petem kvintilu pa gospodinjstva z najvišjim ekvivalentnim dohodkom. Ekvivalentni dohodek se izračuna iz neto razpoložljivega dohodka celotnega gospodinjstva, in sicer tako, da se dohodek posameznega gospodinjstva deli s številom ekvivalentnih članov. Za izračun dohodka na ekvivalentnega člana smo uporabili OECD prilagojeno ekvivalenčno lestvico. Lestvica daje prvemu odraslemu članu utež 1, otrokom, mlajšim od 14 let, utež 0,3, drugim članom, starim vsaj 14 let, pa utež 0,5.

Splošno zdravstveno stanje: oseba oceni svoje splošno zdravstveno stanje v času anketiranja. Vprašanje je mnenjsko. Pričakuje se, da oseba pri odgovoru ne upošteva morebitnih trenutnih zdravstvenih težav. Svojega splošnega zdravja ne primerja z osebami, ki so enake starosti, ali s preteklim ali prihodnjim stanjem. Gre za splošno zdravstveno stanje, ki zajema tudi fizično, socialno in čustveno stanje osebe.

  • Nacionalni inštitut za javno zdravje, NIJZ podatkovni portal >> 2 Determinante zdravja >> 1 Indeks telesne mase (EHIS_BMI)

Podatki o indeksu telesne mase se nanašajo na obdobje 2007 – 2014.

Indeks telesne mase (ITM): delež oseb, ki so:

- podhranjene (ITM 18.49 ali manj),

- normalno hranjene (ITM 18.50 do 24.99),

- čezmerno hranjene (ITM 25.00 do 29.99),

- debele (ITM 30 ali več). Indeks telesne mase je telesna teža posameznika v kilogramih, deljeno s kvadratom telesne višine v metrih.

Število obrokov sadja ali zelenjave na dan (FV_POR): delež oseb, ki uživajo sadje ali zelenjavo enkrat ali večkrat na dan:

- od 1 do 4 obrokov na dan,

- od 5 ali več obrokov na dan,

- ne uživajo sadja ali zelenjave (na dnevni ravni). Obrok sadja načeloma ustreza eni pesti sadja. Obrok zelenjave ali solate predstavlja npr. en srednje velik krožnik zelene solate ali en srednje velik paradižnik ali tri zvrhane žlice kuhane zelenjave/stročnic ali 150ml nesladkanega, sveže stisnjenega 100 % zelenjavnega soka. Pridobljeno iz vprašanj FV2 in FV4.

Metodološko pojasnilo: NIJZ, Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu

Kazalci so izračunani na osnovi enotne metodologije, ki se uporablja v okviru mednarodne raziskave European Health Interview Survey (EHIS, wave 2, Indicators manual), zato se lahko podatki za Slovenijo primerjajo z drugimi podatki držav, ki so izvedle raziskavo. https://podatki.nijz.si/docs/EHIS.pdf

Podatki, prikazani v poglavju Izbrane bolezni in zdravstvena stanja v publikaciji Kako skrbimo za zdravje?, NIJZ, so samo poročani. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v primerih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Raziskava je bila prvič izvedena leta 2001 kot del mednarodne pobude Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor. Od takrat so v Sloveniji izvedli pet raziskav, zadnjo je leta 2016 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje. V tej raziskavi prebivalci Slovenije svoje zdravje ocenjujejo boljše kot v prvih raziskavah – povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo. Vendar pa v isti raziskavi navedeni podatki kažejo, da je delež prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjuje kot dobro oziroma zelo dobro, najvišji med tistimi, ki se umeščajo v najvišji družbeni sloj. Med prebivalci, ki se umeščajo v nižji družbeni sloj, je takih, ki svoje zdravje ocenjujejo kot (zelo) dobro, več kot dvakrat manj kot v višjem sloju, skoraj desetkrat več pa je tistih, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot (zelo) slabo.

V prispevku »Nezdrava hrana ni svobodna izbira« dr. Keber navaja, da se debelost razrašča v svetovno epidemijo, čeprav strokovnjaki vztrajno odsvetujejo prehrano z visoko vsebnostjo sladkorja, živalskih maščob in soli. Nezdrava hrana povzroča večjo umrljivost in viša stroške zdravljenja. Nezdrava hrana je najcenejša (in zato najbolj dostopna), kar se pogosto dosega z izkoriščanjem delovne sile v tretjem svetu, podcenjenimi energenti in agro pripravki, neplačevanjem davka na onesnaževanje okolja in škodljivimi subvencijami. Če bi se cene živil postavljale na novo in ob tem upoštevali vsi stroški, vključno s človeka vrednim plačilom za delo in davkom na onesnaževanje okolja, bi bila cenovna lestvica bistveno drugačna.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki o indeksu telesne mase se nanašajo na obdobje 2007 – 2014.

-  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
-  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

  • Relevantnost: 1

  • Točnost: 1

  • Časovna primerljivost: 2

  • Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Evropska komisija, Eurostat, The Statistical Office of the European Union, Body mass index (BMI) by sex, age and country of citizenship[hlth_ehis_bm1c], Last update: 21-03-2019, https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=hlth_ehis_bm1c&lang=e 

Vir informacij je evropska raziskava o zdravju (EHIS - The European health interview survey). Cilj EHISa je zagotoviti usklajene statistike v državah članicah EU glede zdravstvenega stanja anketirancev, življenjski slog (dejavnike zdravja) in uporabo zdravstvenih storitev. Drugi del (prvi del je bil izveden med leti 2006 in 2009) EHISa je bil v letih 2013–2015 izveden v vseh državah članicah EU v skladu z Uredbo Evropske komisije 141/2013 in njeno poznejšo spremembo zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k EU (Uredba Evropske komisije 68/2014). Tu predstavljeni podatki za leto 2014 so rezultati za posamezne države članice EU iz tega drugega vala raziskave.

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Overweight_and_obesity_-_BMI_statistics#Obesity_in_the_EU:_gender_differences

Metodologija obdelave podatkov:
Namen evropske raziskave o zdravju (EHIS) je usklajeno meriti in z visoko stopnjo primerljivosti med državami članicami zdravstveno stanje (vključno z invalidnostjo), dejavnike zdravja (vključno z okoljem) ter uporabo in omejitve pri dostopu do zdravstvenih storitev državljanov EU. Splošna pokritost raziskave je prebivalstvo, staro 15 let ali več, ki živi v zasebnih gospodinjstvih, ki prebivajo na ozemlju države. https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/hlth_det_esms.htm

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki EHIS so za leto 2014.

-  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
-  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

  • Relevantnost: 1

  • Točnost: 1

  • Časovna primerljivost: 2

  • Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura

• Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana 2018

https://www.nijz.si/sl/publikacije/kako-skrbimo-za-zdravje

• Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana 2018

https://www.nijz.si/sl/publikacije/neenakosti-v-zdravju-v-sloveniji-v-casu-ekonomske-krize

• Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize, Ključna sporočila, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana 2018

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/povzetki_neenakosti_krajsa_2019_elektronska_izdaja_.pdf

• Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2017, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2017/3.1._prehranjevanje_2017.pdf

• Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (ReNPPTDZ), http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO101

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (ReNPZV16–25), https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-0999?sop=2016-01-0999

• World Health Organisation (WHO), http://www.euro.who.int/en/search?q=definition+of+health

• Dušan Keber, Nezdrava hrana ni svobodna izbira, Dnevnik, 6. avgust 2011, https://www.dnevnik.si/1042463903

• Evropska okoljska agencija, Okolje in zdravje, https://www.eea.europa.eu/themes/human/intro

• Zeleno gospodarstvo bo izboljšalo dobro počutje in blaginjo, The  Conversation, http://theconversation.com/green-the-economy-to-boost-well-being-and-prosperity-37719

• Healthy People, Družbene determinante zdravja, https://www.healthypeople.gov/2020/topics-objectives/topic/social-determinants-of-health


Povezani kazalci


TWITTER