KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Za izpuste TGP na enoto prirejenega mleka so značilna velika nihanja med leti, na katera vplivajo predvsem razmere za pridelovanje krme. V obdobju 2005−2018 ni bil zaznan jasen trend zmanjševanja (kljub jasnemu trendu v daljšem obdobju 1985−2018). Vrednosti po letu 2014 kažejo ugoden trend v smeri doseganja cilja (0,786 kg CO2 ekv leta 2020). Doseganje cilja bo odvisno od okoljskih in splošnih razmer v sektorju v prihodnjih letih. Morebitne težave pri doseganju cilja bodo med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020.


Kazalec Povečanje učinkovitosti reje domačih živali opisuje gibanje izpust toplogrednih plinov pri prireji mleka, s tem, da so izpusti izraženi na enoto prirejenega mleka. Gre za izpust metana, ki se sprosti iz prebavil in med skladiščenjem gnoja ter didušikovega oksida, ki nastane med skladiščenjem gnojil, na paši in zaradi gnojenja z gnojem/gnojevko krav molznic (vključno s posrednimi izpusti). Zmanjševanje izpustov na tem področju je predvsem posledica izboljšanja učinkovitosti reje, deloma pa tudi posledica izboljšanih načinov reje. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), idr.) kot tudi s financiranjem Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in Javne službe kmetijskega svetovanja. Kazalec Povečanje učinkovitosti reje domačih živali je definiran kot razmerje med izpusti TGP pri reji molznic in količino prirejenega mleka na ravni države.


Grafi

Slika PO13-1: Izpusti TGP pri prireji mleka v obdobju 2005−2018 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Prikaži podatke

Vrednosti kazalca v obdobju 2005−2018

Ciljne vrednosti kazalca

2005

0,85

2006

0,83

2007

0,83

2008

0,83

2009

0,86

2010

0,86

2011

0,86

2012

0,86

2013

0,87

2014

0,85

2015

0,86

2016

0,82

2017

0,83

2018

0,82

2019

0,79

2020

0,79


Cilji

Ciljna vrednost*1 izpustov TGP na enoto prirejenega mleka za leto 2020 je 0,786 kg CO2 ekv/kg mleka.

Opomba:

*1   Ciljna vrednost iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 je bila leta 2015 prilagojena novi metodiki za vodenje evidenc TGP (0,771, prej 0,824 kg CO2 ekv/kg mleka). Zaradi popravka izpustskih faktorjev za izpuste didušikovega oksida iz skladišč živinskih gnojil je bila ciljna vrednost ponovno prilagojena v letu 2020 (0,786 kg CO2 ekv/kg mleka).


Med letoma 2005 in 2018 so se izpusti TGP na enoto prirejenega mleka gibali od 0,819 do 0,873 kg CO2 ekv/kg. Za izpuste TGP na enoto prirejenega mleka so značilna velika nihanja med leti, na katera prek količine in kakovosti pridelane krme vplivajo tudi vremenske razmere, predvsem ekstremni vremenski dogodki (suše, poplave, dolgotrajna vročinska obdobja, obsežnejše toče…). Vrednost kazalca je odvisna tudi od razmer na svetovnem trgu žit in razmer na lokalnem (t.j. evropskem) trgu mleka. V obdobju 2005−2018 ni bil zaznan jasen trend zmanjševanja (kljub jasnemu trendu v daljšem obdobju 1985−2018). Vrednosti po letu 2014 kažejo ugoden trend, ki vodi v smeri doseganja cilja (0,786 kg CO2 ekv leta 2020). Doseganje cilja bo odvisno od okoljskih in splošnih razmer v sektorju v prihodnjih letih. Morebitne težave pri doseganju cilja bodo med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020. Gre za aktivnost, katere predvideni učinki so bili upoštevani pri pripravi Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.


Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Metodologija izračuna
Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpust metana iz prebavil krav molznic, izpust metana pri skladiščenju blata in seča, ki ju izločijo molznice, izpust didušikovega oksida med skladiščenjem blata in seča, ki ju izločijo molznice, izpust didušikovega oksida, ki se sprosti zaradi paše krav molznic, izpust didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili, ki so jih prispevale molznice, posredni izpust didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin v zrak (NH3 in NOX) in posredni izpust didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin v vode (predvsem nitrati) (vse v kt CO2 ekv na leto). Gre za izpuste, ki so izračunani kot vmesni podatki pri pripravi nacionalnih poročil o izpustih toplogrednih plinov*2 in jih vodi ARSO, izračuni pa so pripravljeni na KIS. V nacionalnih poročilih je opisana tudi metodika izračuna.
  • prireja mleka v Sloveniji (1.000 kg) je skupna količina v Sloveniji prirejenega mleka po podatkih SURS. Podatki so objavljeni pod rubriko »Prireja mleka in jajc« pod naslovom »Namolzeno kravje mleko - skupaj«. Objavljeni podatki so podani v tisočih litrov in jih je treba za namene priprave tega kazalca preračunati v kg. Pri tem se uporabi faktor 1,03.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Zaradi velikih nihanj med leti in številnih dejavnikov (tudi vremenskih razmer), ki vplivajo na kazalec, ga je smiselno prikazovati kot drseče povprečje ali obravnavati v daljšem časovnem obdobju. V kolikor cilji ne bodo doseženi, bo treba narediti analizo vzrokov, tako glede izvajanja ukrepov Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov kot tudi glede morebitnih drugih dejavnikov, na katere nimamo neposrednega vpliva (neugodne vremenske razmere za pridelovanje krme, pojav rastlinskih in živalskih bolezni, povečanje cene krmnih žit ali oljnih tropin na svetovnem trgu, idr.).

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Povečanje učinkovitosti reje domačih živali je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec povečanje učinkovitosti reje domačih živali

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Izpust CH4, ki nastane zaradi reje krav molznic

Gg

ARSO

februarja za predpreteklo leto

08.01.2020

Izpust N2O, ki nastane zaradi reje krav molznic

Gg

ARSO

februarja za predpreteklo leto

08.01.2020

Namolzeno kravje mleko

1.000 kg

SURS

decembra za  leto preteklo leto

22.11.2019

Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Kazalec prikazuje uradne podatke, katerih pravilnost in mednarodno primerljivost redno nadzira Sekretariat UNFCCC, ki o ugotovitvah tudi redno poroča. Slabost kazalca je v pogostem posodabljanju metodike za oceno emisij TGP v kmetijstvu, ki je posledica posodabljanja metodike na mednarodni ravni, pa tudi posledica pripomb revizorjev na implementacijo metodike v Sloveniji. Ob spremembah metodike je treba popraviti tudi podatke kazalca za nazaj in po potrebi korigirati cilje. Za vrednost kazalca je značilno tudi precej veliko nihanje med leti, ki je predvsem posledica razmer za pridelovanje krme.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v učinkovitosti reje. Pri izračunu emisij so upoštevani številni dejavniki, kot so telesna masa krav, mlečnost, sestava mleka, doba med telitvama in načini zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):  Projekcije so pripravljene do leta 2050. Negotovost za projekcije je velika.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: /

Opomba:

*2   Slovenia’s National Inventory Report 2020. Submission under the Regulation 525/2013/EC Repealing Decision 280/2004/EC. ARSO, Ljubljana, 2020.


youtube channel

TWITTER