KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savinjske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2010 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Na ostalih vodnih telesih upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna.


Kazalec prikazuje vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Izračunane so povprečne letne vrednosti za posamezna merilna mesta (slika VD05-1 in VD05-4), vodna telesa (VD05-3 in VD05-5) ter vso Slovenijo in Evropo (VD05-2).

Nitrati v podzemni vodi so lahko naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg NO3/l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi pa so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Nitrati se lahko v podzemni vodi pojavijo tudi zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. Podzemna voda v Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode.


Grafi

Slika VD05-1: Povprečne letne vrednosti vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode na merilnih mestih državnega monitoringa 2010
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Slovenija - aluvialni vodonosniki mg/l 40.6 40.3 38.6 31.8 32.8 32.9 31.9
Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki mg/l 7.5 7.4 7.4 7.3 6.8 6.6 5.5
Slovenija - povprečje mg/l 15.4 15.2 14.8 13.1 13 12.8 11.8
Evropa - povprečje mg/l 19.6 19.5 19.3 19.1 19
Slika VD05-2: Povprečna vrednost vsebnosti nitratov v Evropi in Sloveniji ter slovenskih vodnih telesih podzemne vode s pretežno medzrnskimi (aluvijalnimi) oziroma kraško-razpoklinskimi vodonosniki.
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, leto 2011

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Slovenija - aluvialni vodonosniki mg/l 40.6 40.3 38.6 31.8 32.8 32.9 31.9
Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki mg/l 7.5 7.4 7.4 7.3 6.8 6.6 5.5
Slovenija - povprečje mg/l 15.4 15.2 14.8 13.1 13 12.8 11.8
Evropa - povprečje mg/l 19.6 19.5 19.3 19.1 19
Slika VD05-3: Povprečne letne vrednosti nitratov v podzemni vodi bolj obremenjenih vodnih telesih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje mg/l 23.4 22.8 21.6 21.9 20.7 20.7 20.9 22.9 22.7 18.4
1002 Savinjska kotlina mg/l 50 43.8 47.2 55.5 43.9 50.5 65 57.8 45.4 47.3
1003 Krška kotlina mg/l 21.8 23.8 20.4 25.7 33 22.3 29.4 24.8 26.9 21.1
3012 Dravska kotlina mg/l 45.1 48.4 45.4 46.5 39.7 40.3 49.5 54 53.3 39.1
4016 Murska kotlina mg/l 47.6 39.8 47.3 34.4 39.9 38 42 44.7 32.9
standard kakovosti mg/l 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
2008 2009 2010
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje mg/l 19.6 20.6 19.2
1002 Savinjska kotlina mg/l 48.7 44.8 42.5
1003 Krška kotlina mg/l 23.2 24.2 24.1
3012 Dravska kotlina mg/l 40.3 42.1 42.2
4016 Murska kotlina mg/l 32.2 32.6 31.8
standard kakovosti mg/l 50 50 50
Slika VD05-4: Povprečne letne vrednosti nitratov v podzemni vodi na bolj obremenjenih merilnih mestih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Lipovci mg/l 127.3 120.3 128.6 105.9 95.2 94.5 100 110.3 92.8
Lancova vas mg/l 76.2 73 81.1 85.3 82 79.7 87.1 93 94.5 86.5
Šempeter mg/l 97 84.2 77.6 106.1 99.7 95.2 125.5 95.5 74 75.3
Godešič mg/l 58.5 64.4 67.2 76.9 62 59.8 59.1 67.8 66.3 60.7
standard kakovosti mg/l 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
2008 2009 2010
Lipovci mg/l 86.5 82 73
Lancova vas mg/l 91 88.5 77.5
Šempeter mg/l 88.5 75 62
Godešič mg/l 68.3 63.7 64.2
standard kakovosti mg/l 50 50 50
Slika VD05-5: Trend zmanjševanja vsebnosti nitrata v vodnih telesih Savinjske in Murske kotline v obdobju 1998-2010
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2011


Cilji

- skrb za boljše stanje vodnega okolja

- zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda)

- dobro stanje podzemne vode do leta 2015

- zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov


Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2010 je v Sloveniji monitoring podzemne vode potekal na 128 merilnih mestih, razporejenih po 11 vodnih telesih podzemne vode.

Povprečne vsebnosti nitratov v podzemni vodi v Sloveniji so nižje kot je povprečje v evropskih državah.

Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. To so potrdili rezultati državnega monitoringa tudi v letu 2010. V večini vodnih teles podzemne vode s pretežno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki so povprečne letne vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO3/l, nikjer pa niso presegle 25 mg NO3/l.

Kmetijstvo je najbolj razvito v severo-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Drava, Mura, Savinja, Sava), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). To se odraža tudi na vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma višje od naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi višje od standarda 50 mg NO3/l. Najbolj obremenjena vodna telesa so Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina, vendar od leta 2007 naprej povprečne letne vrednosti nitratov v teh vodnih telesih ne presegajo več standarda kakovosti.

Na vsakem od vodnih telesih podzemne vode, kjer se pojavljajo območja prekomerne obremenjenosti z nitrati, je prikazano tudi najbolj obremenjeno merilno mesto z daljšim nizom podatkov (VD5-4). Na izbranih merilnih mestih, ki so na posameznem vodnem telesu podzemne vode najbolj obremenjena z nitrati, je v Lipovcih in Šempetru ugotovljen statistično značilen trend zniževanja, na ostalih dveh merilnih mestih pa je zaznano le letno nihanje tega parametra.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj obremenjeni z nitrati v obdobju od leta 1998 do leta 2010 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov na vodnih telesih Savinjske in Murske kotline (VD05-5). Na ostalih vodnih telesih upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna. Tako rezultati državnega monitoringa podzemne vode lahko vsaj na nekaterih vodnih telesih potrjujejo pozitivne učinke, ki bi bili lahko posledica ukrepov za zniževanje vnosa dušika v tla.


Cilji povzeti po:
- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionanem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda (člen 6.1.1)
- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda, Ur. l. RS 25/09
- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4)

Podatki za Slovenijo:

1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda ARSO

2. Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda
3. Datum zajema podatkov za kazalec: november 2011
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 1 do 2 krat letno
Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:
- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, 25/2009
- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode, www.mop.gov.si
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode. Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS št. 25/2009) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letna povprečna vrednost nitratov. Če so letne povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati.

5. Metodologija obdelave podatkov: :
Izračunana je bila artimetična srednja vrednost za:
- merilna mesta: merilna mesta: iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu
- vodna telesa: iz letnih povprečnih vrednosti merilnih mest, ki pripadajo določenem vodnem telesu
- Slovenija oz. skupini vodnih teles: iz povprečnih vrednosti vodnih teles. Za vodna telesa, ki v določenem letu niso bila vključena v monitoring (zaradi »neproblematičnosti«) se za izračun povprečja upošteva zadnja izmerjena vrednost.

5. Podatki za nitrate dosegljivi na spletni strani ARSO www.arso.gov.si

Podatki za Evropo: :

1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Waterbase_groundwater_v10 (http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/waterbase-groundwater-6) in kazalec Nutrients in freshwater (CSI 020) - Assessment published Dec 2010 (http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/nutrients-in-freshwate...)

2. Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (EEA)
3. Datum zajema podatkov za kazalec: april 2011
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Waterbase vsebuje podatke zbrane s poročevalskim procesom WISE-SoE (prej Eionet-water in Eurowaternet) iz validiranih državnh zbirk podatkov posameznih držav članic EEA. Podatki, zbrani s pomočjo WISE-SoE postopka zbiranja podatkov, so iz statistično stratificiranh merilnih mest za spremljanje podzemne vode in so primerljivi na evropski ravni.
5. Metodologija obdelave podatkov: :
Kazalec je izračunan iz povprečij vrednosti za vodna telesa, ki so jih poročale države članice EEA. Več na: Nutrients in freshwater (CSI 020) - Assessment published Dec 2010 (http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/nutrients-in-freshwate...)


Povezani kazalci


TWITTER