OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Natura 2000 območja so bila vzpostavljena leta 2004 in s spremembo Uredbe v letu 2016 dopolnjena glede na zaključke bilateralnega srečanja z Evropsko komisjio junija 2014. Predstavljajo dobrih 7684 km2 ali 37,90 % ozemlja Republike Slovenije.
Natura 2000 območja so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), t. j. območij pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja pokrivajo 54,26 % Republike Slovenije.


Kazalec prikazuje omrežje Natura 2000 in predstavlja območja, najprimernejša za ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v interesu EU, katere del je Slovenija. Na teh območjih so predvideni varstveni ukrepi in ukrepi prilagojene rabe naravnih dobrin.

Območja Natura 2000 (ekološko omrežje EU) so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 33/13, 35/13, 39/13-OdlUS, 3/14 in 21/16). Na podlagi Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) so opredeljena posebna ohranitvena območja (SCI), na podlagi Direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS) pa posebna varstvena območja (SPA). Območja SPA in SCI se deloma prekrivajo.


Grafi

Slika NV03-1: Posebna varstvena območja - Natura 2000
Viri: 

Register območij Natura 2000, Agencija RS za okolje, 2016.

Slika NV03-2: Območja Natura 2000 v skupni površini ozemlja Slovenije, EU-28 in sosednjih držav v letu 2016 (kopna površina)
Viri: 

Register območij Natura 2000, Agencija RS za okolje, 2016, Natura 2000 Barometer, European Topic Centre for Biodiversity, 2016.

Prikaži podatke
Slovenija EU-28 Hrvaška Avstrija Italija Madžarska
SPA (direktiva o pticah) % 25 12 30 12 13 15
SCI (direktiva o habitatih) % 33 14 28 11 14 16
SPA (direktiva o pticah) km2 5078 725433 18146 10169 44113 13747
SCI (direktiva o habitatih) km2 6640 884469 20708 9191 48561 14442
Slika NV03-3: Razmerje med območji Natura 2000, ekološko pomembnimi območji, območji sovpadanja obeh kategorij ter nevarovanimi območji v Sloveniji leta 2016
Viri: 

Register območij Natura 2000, Agencija RS za okolje, 2016, Register ekološko pomembnih območij, Agencija RS za okolje, 2016.

Prikaži podatke
2016
Natura 2000 % 37.9
EPO (brez sovpadanja z Natura 2000) % 16.36
nevarovano območje % 45.74
-
Natura 2000 ha 768432.53
EPO (brez sovpadanja z Natura 2000) ha 331714.48
nevarovano območje ha 927274.87

Cilji

Zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.


S pridružitvijo EU je bila Slovenija obvezana določiti in vzdrževati Natura 2000 območja, ki predstavljajo dobrih 7684 km2 ali 37,90 % ozemlja Republike Slovenije.

Predloge območij (posebna ohranitvena območja – SCI), ki jih je Slovenija opredelila z vladno uredbo na podlagi direktive o habitatih, je Evropska komisija sprejela po posebnem postopku, ki je trajal nekaj let. Pogajanja z Evropsko komisijo so se pričela z biogeografskima seminarjema, in sicer je bil maja 2005 biogeografski seminar za alpsko regijo in aprila 2006 biogeografski seminar za celinsko regijo. Na podlagi zaključkov obeh seminarjev je Slovenija aprila 2013 s spremembo Uredbe območja dopolnila.

NNa podlagi direktive o pticah uredba določa tudi posebna območja varstva, pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (SPA - Special Protection Areas). Ob pregledu usklajenosti je Evropska komisija ugotovila, da Slovenija ni določila zadostnega števila območij, tako po obsegu, kot po številu. Začasno je Slovenija s spremembo uredbe v maju 2008 dodatno določila še območja, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja.

Evropska komisija je nato na bilateralnem srečanju (ti. biogeografskem seminarju) junija 2014 strokovno preverila stanje izpolnjenosti obveznosti Direktive o habitatih glede vzpostavljenega območja Natura 2000 v Sloveniji. Zaključki so pokazali bistven napredek in še nekaj pomanjkljivosti, ki jih je Slovenija odpravila s spremembo Uredbe marca 2016.

Okrog 70 % slovenskega omrežja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar kaže na njihovo splošno dobro ohranjenost. Nad gozdno mejo je skoraj 5% površine območij Natura 2000. V preteklosti so bili precej izkrčeni nižinski poplavni gozdovi in niso v ugodnem stanju ohranjenosti ter se s pomočjo omrežja še posebej varujejo. Od negozdnih površin je v omrežju Natura 2000 približno 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti, pritiski na zmanjševanje ugodnega stanja pa so veliki, tako po naravni poti z zaraščanjem zaradi opuščanja kmetovanja kot zaradi intenzifikacije njihove rabe.

V omrežju Natura 2000 se posebej ohranjanjo tudi jame (v okviru 67-tih območjih, od skupaj 324-tih). Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omrežja, vendar je njihov pomen za ohranjenost omrežja zelo velik. Veliko voda sicer ni v najbolj ugodnem stanju ohranjenosti. V območju Natura 2000 so bistvena tudi nekatera pozidana območja, saj so človekova bivališča pomembna za razmnoževanje, počivanje oz. prezimovanje nekaterih živalskih vrst. Zlasti gre za živali iz skupin ptic (npr. bela štorklja, veliki skovik) in sesalcev (npr. netopirji).

Ekološko pomembna območja, ki so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta 2004, dopolnjena leta 2013, so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za ta območja veljajo določene varstvene usmeritve in pravila ravnanja, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin, pri čemer pa za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja.
Kot ekološko pomembno območje je med drugim določeno tudi osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri ter morje in morsko obrežje. Natura 2000 območja so sestavni del ekološko pomembnih območij.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Register območij Natura 2000 in Register ekološko pomembnih območij
Registra se vodita na podlagi 34. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – Odl. US, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14), 5. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 33/13, 35/13, 39/13-OdlUS, 3/14 in 21/16) in 4. člena Uredbe o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13 in 99/13).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za okolje in naravo, Sektor za ohranjanje narave
Datum zajema podatkov za kazalec: 13.7.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo ob spremembi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ali Uredbe o ekološko pomembnih območjih. Metodologija obdelave podatkov: Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, objavljeni v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ali Uredbi o ekološko pomembnih območjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so točni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Barometer Natura 2000 , Evropska komisija, Direktorat za okolje
Skrbnik podatkov: European Topic Centre on Biological Diversity
Datum zajema podatkov za kazalec: 13.7.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se posodabljajo dvakrat letno. Metodologija obdelave podatkov: Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, objavljeni na spletni strani Evropske komisije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so točni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Povezani kazalci