KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Kmetijska zemlja je leta 2007 pokrivala 19,7 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 25,1 % vse kmetijske zemlje. Kmetijstvo je v preteklosti v Sloveniji omogočilo veliko pestrost vrst in habitatov ter odločilno oblikovalo kulturno krajino. Oblikovanje varovanih območij je le prvi korak k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, dejansko pa bomo te habitate ohranili le, če bodo imeli kmetje za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes.


Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave, to so parki, rezervati in naravni spomeniki. Prikazana je vrsta rabe zemljišč v varovanih območjih. Vloga kmetijstva pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je prikazana z deležem kmetijskih zemljišč v skupni površini varovanih območij. Kazalec torej prikazuje način rabe tal na varovanih območjih, ne zagotavlja pa neposredne informacije o doseganju ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov na teh območjih.


Grafi

Slika KM06-1: Struktura rabe zemljišč v varovanih območjih (zavarovana območja in Natura 2000) v Sloveniji
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007; Raba zemljišč - MKGP, 2008; Obdelava podatkov KIS, 2008.

Prikaži podatke
Kmetijska zemlja Zemljišča v zaraščanju Gozd Pozidana in sorodna zemljišča Različna odprta zemljišča Vode Drugo
2007 ha 152441 9653 550457 14650 27691 6424 11454
2007 % 19.7 1.2 71.2 1.9 3.6 0.8 1.5
Slika KM06-2: Deleži varovane kmetijske zemlje od skupne kmetijske zemlje v Sloveniji po različnih varovanih območjih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007, Raba zemljišč - MKGP, 2008; Obdelava podatkov KIS, 2008.

Prikaži podatke
Zavarovana območja (ZO) Natura 2000 Vsa varovana območja
Površina kmetijske zemlje na varovanih območjih ha 58211 137137 152411
Delež varovane kmetijske zemlje od skupne kmetijske zemlje v Sloveniji % 9.6 22.6 25.1

Cilji

Pri zavarovanju biotske raznovrstnosti ima ključno vlogo Direktiva o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki določa Evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Eden pomembnejših ciljev direktive je vzdrževati ugodno stanje kmetijskih habitatov. Z drugimi besedami na območjih Nature 2000 ohraniti tradicionalni način kmetovanja, ter s tem zagotoviti ohranitev rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Zaradi različnih naravnih danosti in ohranjenosti narave pušča definicija ciljev članicam EU pri njeni interpretaciji precej svobode.


Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave (narodni park, regijski park, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik). Velik delež varovanih območij izhaja iz razmeroma neugodnih razmer za kmetijstvo, pestre naravne značilnosti Slovenije in okolju dokaj prijazne rabe prostora, ki se kaže v veliki gozdnatosti, mozaični razporejenosti kmetijskih habitatov in velikem deležu travinja v strukturi kmetijske zemlje.

V letu 2007 je bilo v varovanih območjih 152.441 ha kmetijskih zemljišč, kar je okoli 10.000 ha manj kot leta 2004. Zmanjšana površina je predvsem posledica izključitve vplivnega območja Regijskega parka Škocjanske jame iz zavarovanih območij. Delež kmetijskih zemljišč v državi, ki so vključene v različne oblike varovanja, se je tako zmanjšal za slab odstotek na 25,1 %. Kmetijska zemljišča so leta 2007 pokrivala 19,7 % varovanih območij narave, pretežni del varovanih območij je pokrival gozd (71,2 %). V Direktivi o habitatih imajo pomembno vlogo polnaravni habitati. To so kmetijski habitati, ki so nastali v prejšnjih stoletjih v okviru tako imenovane tradicionalne kmetijske pridelave oz. vplivov kmetijske rabe v prostoru. Ta je omogočila nastanek in obstoj pol-naravnih rastlinskih in posledično tudi živalskih združb in s tem prispeva k večji biološki pestrosti. Taki habitati predstavljajo ravnotežje in sožitje kmetijske pridelave. Kot primer lahko navedemo suhe kraške ravnike, kjer redna košnja enkrat letno preprečuje zaraščanje ter omogoča obstoj biološko pestre travniške združbe. Obstoj teh habitatov ogrožata predvsem spontano zaraščanje in ponekod intenzifikacija kmetijske pridelave. Ohranjajo jih lahko samo z ukrepi, ki pomagajo vzdrževati tradicionalne oz. ekstenzivne načine kmetovanja. Ti habitati so lahko izredno ranljivi in lahko hitro izginjajo tako pri opuščanju kot pri intenziviranju kmetovanja. V Sloveniji ti habitati, ki se prepletajo z ostalimi obdelovalnimi zemljišči, v veliki meri ustvarjajo neponovljivo kulturno krajino. Ker za Slovenijo še ni izdelana karta habitatnih tipov in ker gre za zelo pomemben (osnovni) podkazalec, bi bilo potrebno narediti celovit pregled in kartiranje oz. prostorsko opredelitev kmetijskih habitatov posebnega pomena. Pristop pri opredelitvi in vrednotenju mora biti interdisciplinaren (agronomi, biologi, gozdarji, živinorejci).


Podatki za Slovenijo
1.Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca je bil uporabljen Register zavarovanih območij, sloji Natura 2000 in baza podatkov Raba zemljišč
2. Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, MKGP
3. Datum zajema podatkov za kazalec: od 2004 do 2008
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki obnavljajo na različnih časovnih ravneh
5. Metodologija obdelave podatkov: V prostorski analizi smo analizirali rabo zemljišč v prostorskih okvirih opredeljenih kot:
a) Zaščitena območja (ZO) (MOP)
b) Natura 2000 – Direktiva o pticah (SPA)
c) Natura 2000 – Direktiva o habitatih (pSCI)

Vektorske poligonalne sloje ZO, SPA in pSCI (ARSO) smo rasterizirali vsakega posebej v rastrski GIS sloj v celice s stranic 25 m v naravi. Rabo zemljišč v merilu 1:5.000 (MKGP 2000) smo zaradi obsežnosti in natančnosti (preko 570.000 poligonov) rasterizirali v Arc Info GRID obliko s stranico celice 25 m. Sloj rabe zemljišč je bil zajet z metodo fotointerpretacije digitalnih orto-foto posnetkov v merilu 1:5000.
S posameznimi sloji SPA, pSCI in zavarovanih območij smo v območjih, ki se prekrivajo, izločili površino podvojenih zemljišč. Izvedene sloje rabe zemljišč smo statistično obdelali in povzeli površine posameznih rab zemljišč. Opravljene so bile logične kontrole, ki so se nanašale na kontrolo skupnih površin in zaslonsko preverjanje ustreznosti lokacij izvedenih slojev rabe zemljišč. Pri tem smo uporabili ArcInfo (ESRI).

6. Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec ne obravnava kmetijske habitate posebnega pomena, ki v Sloveniji še niso ovrednoteni in predstavljajo najpomembnejši podkazalec, ki bi bi primerljiv z EU.
- Zanesljivost kazalca: Prikazan kazalec je zanesljiv

Literatura:
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013,
Area under nature potection, IRENA Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2005


Povezani kazalci


TWITTER