OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 je bilo leto 2015 podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2015 so bila bolj sušna le leta 2003, 2011, 1983 in 2007. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja.


Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 (m3/s) na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine, izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.


Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom )
Viri: 
Zbirka hidroloških podatkov Hidrolog, Agencija RS za okolje (2016)
Opomba: 

(* Podatki so bili popravljeni, več v poglavju Metodologija obdelave podatkov).

Prikaži podatke

dotok

skupni odtok

neto odtok

1961

12453

28699

16246

1962

15163

35475

20312

1963

14629

33294

18665

1964

11969

29531

17562

1965

20300

45265

24965

1966

16564

33854

17290

1967

14929

29115

14186

1968

12715

28472

15757

1969

12858

31449

18591

1970

15595

33382

17787

1971*

9408

22074

12666

1972

16409

36552

20143

1973

12512

26541

14029

1974

12081

28743

16662

1975

16325

32543

16218

1976

11028

26566

15538

1977

13551

29571

16020

1978

12898

29262

16364

1979

16075

35669

19594

1980

14103

32300

18197

1981

12652

26077

13425

1982

13152

29880

16728

1983

11069

22087

11018

1984

11965

28633

16668

1985

12754

28763

16009

1986

13098

28177

15079

1987

14189

31944

17755

1988

12499

26871

14372

1989

13414

26557

13143

1990

11602

26188

14586

1991

14611

30235

15624

1992

13736

28802

15066

1993

12566

25296

12730

1994

12033

25725

13692

1995

11746

28176

16430

1996

14737

32994

18257

1997

11706

24027

12321

1998

12344

28092

15748

1999

13873

29659

15786

2000

14299

30263

15964

2001

11586

26912

15326

2002

11458

24785

13327

2003

9253

18353

9100

2004

13087

30492

17405

2005

12938

26837

13899

2006

11821

24967

13146

2007

10550

22213

11663

2008

11639

27946

16307

2009

16834

33875

17041

2010

13362

34576

21214

2011

11133

21121

9988

2012

14867

28902

14035

2013

15311

35203

19891

2014

18995

43770

24774

2015

12027

24072

12045


Cilji

- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda. 

- Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.

- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.


Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2015. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2015) ali tridesetletnega obdobja (1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je ta tendenca komajda opazna. Posredno gibanje letnega rečnega odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Po navadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno poslabša tudi kakovost voda.

Po dveh izstopajoče vodnatih letih je v letu 2015 z ozemlja Slovenije odteklo le 12.045 milijona m3 vode (382 m3/s). To ga med najbolj sušnimi leti obdobja 1961 - 2015 uvršča na 5. mesto. Bolj sušna so bila leta 2003, 2011,1983 in 2007. Čeprav je bilo leto 2015 nadpovprečno toplo in podpovprečno namočeno (podrobneje: T. Cegnar, 2015, Podnebne značilnosti leta 2015, Naše okolje, letnik XXII, št. 12; Agrometeorološki pregled leta 2015, Naše okolje, letnik XXII, št. 12) pa katastrofalne hidrološke suše, ko bi se pretoki rek približali ali celo znižali pod do sedaj najmanjše izmerjene vrednosti in bi prizadela hkrati večji del Slovenije, nismo zabeležili. Poletna suša je najbolj prizadela JZ Slovenijo, v večjem delu države pa so jo vsaj občasno prekinjali poletni nalivi. Hidrološko suh je bi tudi december. Poplave v oktobru niso presegle vsakoletnih povratnih dob

(podrobneje: I. Strojan, Hidrološko suho in toplo leto 2015, http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Hidrolo%c5%...).

Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se ohranja.


Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa voda (upoštevana sta tudi podatka HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2014 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke o pretokih z vodomernih postaj.

Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %.

Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.

Izvorna baza podatkov
Zbirka hidroloških podatkov Hidrolog, Agencija RS za okolje
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje (ARSO); Urad za hidrologijo in stanje okolja (oseba za stike: mag. Marjan Bat).

Datum zajema podatkov
01.12.2016
Podatki za obdobje
1961-2015
Geografska pokritost
Slovenija