KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.


Kazalec prikazuje kopalne vode na površinskih celinskih vodah v Sloveniji ter njihovo kakovost. Kopalne vode so odseki na rekah in jezerih, namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč ter so izpolnjena druga merila iz predpisa, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda.

Kopalne vode delimo na:

• kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, s pripadajočim priobalnim zemljiščem, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno pa je spremljanje kakovosti kopalne vode;

• naravna kopališča - imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode za dejavnost kopališč, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo .


Grafi

Slika VD09-1: Kakovost celinskih kopalnih voda (po kriterijih kopalne direktive oziroma Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08)), v obdobju 2004-2020
Viri:

Zbirka podatkov o kakovosti vode na površinskih vodah (2004-2009), Nacionalni inštitut za javno zdravje; Zbirka podatkov o kakovosti kopalnih voda (2010-2020), Agencija RS za okolje, 2021 (31.3.2021)

Prikaži podatke
odlična/skladna s priporočenimi zahtevami [število] vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami [število] slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami [število] klasifikacija ni mogoča (nezadostno vzorčenje) [število] odlična/skladna s priporočenimi zahtevami [%] vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami [%] slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami [%] klasifikacija ni mogoča (nezadostno vzorčenje) [%]
2004 5 10 7 1 27,80 55,60 38,90 5,50
2005 7 9 9 38,90 50 50 0
2006 8 15 3 44,40 83,30 16,70 0
2007 6 16 2 33,30 88,90 11,10 0
2008 8 13 5 44,40 72,20 27,80 0
2009 9 24 1 36 96 4 0
2010 14 25 0 56 100 0 0
2011 13 26 0 50 100 0 0
2012 9 26 0 34,60 100 0 0
2013 14 26 0 53,80 100 0 0
2014 11 26 0 42,30 100 0 0
2015 12 26 0 46,20 100 0 0
2016 14 26 0 53,80 100 0 0
2017 14 26 0 53,80 100 0 0
2018 20 26 0 76,90 100 0 0
2019 18 26 0 69,20 100 0 0
2020 20 26 0 76,90 100 0 0
Slika VD09-2: Kopalne vode na Dolenjskem in v Beli krajini ter njihova vplivna in prispevna območja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2021 (31.3.2021)

Prikaži podatke
Slika VD09-3: Kopalne vode na Gorenjskem ter njihova vplivna in prispevna območja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2021 (31.3.2021)

Prikaži podatke
Slika VD09-4: Kopalne vode na Goriškem ter njihova vplivna in prispevna območja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2021 (31.3.2021)

Prikaži podatke

Cilji

Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje kakovosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.


V Sloveniji se kakovost kopalnih voda spremlja že od leta 1988 dalje. Vse do vstopa v Evropsko unijo so bila pod rednim nadzorom predvsem naravna kopališča z upravljavcem na Blejskem jezeru, občasno pa so bila opravljena preskušanja vzorcev vode tudi z drugih lokacijah, kjer so se ljudje tradicionalno kopali v večjem številu.

S prenosom evropskih kopalnih direktiv v nacionalni pravni red je na rekah in jezerih določenih 27 odsekov - kopalnih voda, ki ustrezajo zakonsko določenim kriterijem.

Glede na način upravljanja, slovenske kopalne vode delimo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na celinskih vodah so 4 naravna kopališča, kopalnih območij je 23. Kopališča imajo upravljavca, ki je zadolžen za varnost in urejenost kopališča. Prisotni so reševalci iz vode, kopališče je označeno, akvatorij, namenjen kopanju, je omejen, urejenost letno preverjajo ustrezne inšpekcijske službe. Na 23 kopalnih območjih se kopamo v naravnem okolju, do katerega je urejen dostop po javni poti. Tu ni upravljavca, za varnost ni poskrbljeno, zato se tu kopamo na lastno odgovornost. Lokalna skupnost običajno poskrbi za odstranjevanje odpadkov, postavljena so lahko kemična stranišča. Ker akvatorij za kopanje ni ograjen, se moramo zavedati, da se na jezeru od obale lahko oddaljimo le do 100 metrov, na reki 50 metrov.

Na kopalnih vodah se redno spremlja kakovost vode in o tem sproti obvešča javnost. Vzorčenje kopalne vode in preskušanja na 14 dni od konca maja in začetka junija do konca avgusta izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov, pojava cvetenja cianobakterij, razraščanja makroalg idr. V odvzetih vzorcih vode se v mikrobiološkem laboratoriju ugotavlja prisotnost dveh mikrobioloških parametrov, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki). Ustreznost posameznega vzorca vode je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob koncu kopalne sezone se kopalne vode po kakovosti razvrsti v 4 razrede kakovosti (slaba, zadostna, dobra in odlična) na podlagi prisotnosti obeh mikrobioloških parametrov v vodi v zadnjih 4 kopalnih sezonah. Ocene in podatki o stanju kopalnih voda so ob koncu koledarskega leta posredovani Evropski komisiji oziroma Evropski okoljski agenciji za pripravo poročila o stanju kopalnih voda v Evropi.

Obveščanje javnosti o stanju kopalnih voda omogoča interaktivna karta, ki se jo pregleduje lahko tudi  preko mobilnih telefonih. Z njo uporabnik na enostaven način izve kakšna je kakovost in temperatura vode na mestih, namenjenih kopanju. Informacije o stanju kopalnih voda so kopalcem na voljo tudi na informacijskih tablah na kopališčih in kopalnih območjih.

Za načrtovanje ukrepov za izboljšanje kakovosti vode ima vsaka kopalna voda izdelan tudi profil. Profili vključujejo opis značilnosti kopalne vode in drugih površinskih voda na prispevnem in vplivnem območju kopalne vode ter popis komunalnih in industrijskih ter drugih virov onesnaženja, ki bi lahko vplivali na kakovost vode in škodili zdravju kopalcev. Možni viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne, industrijske in onesnažene padavinske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih,  kopalci sami (izločanje in spiranje umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin ipd.) in tudi iztrebki živali (psi, ptiči, glodalci) v kopalni vodi ali na pripadajočem priobalnem zemljišču. Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, plimovanja, temperature, sončnega sevanja in sedimentacije.

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal, možne so poškodbe (zdrsi, ostri predmeti v vodi, školjka trikotničarka idr.). V vodi lahko ovirajo gibanje in plavanje korenine dreves, alge, morebitni predmeti, povečana globina vode, motnost, hitrejši tokovi npr. po močnih nalivih, vplivi druge rabe vode. Vedno preverimo najmanj vidljivost v vodi do dna in globino vode, zlasti pred skoki v vodo. Pozorni moramo biti tudi na kakršno koli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), v in ob vodi pa smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju. Po kopanju se priporoča tuširanje. Napotki in najpogostejša tveganja za zdravje, ki jih predstavlja kopalna voda, so predstavljeni na spletni strani NIJZ (www.nijz.si).

Kljub znanim tveganjem je rekreacija v kopalnih vodah zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanje zdravja in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode. Na splošno je kakovost kopalnih voda na celinskih vodah dobra, saj je vsako leto večina kopalnih voda razvrščenih v razred odlično, redke kopalne vode so  dobre ali zadostne. V primerjavi z Evropskimi državami je kakovost zelo dobra, saj imajo nekatere države velik delež kopalnih voda slabe mikrobiološke kakovosti, tako da je potrebno kopanje v teh odsekih prepovedati.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Šesti in sedmi okoljski akcijski program, Direktiva Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda, Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (kopalna direktiva 2006/7/ES).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

EU zakonodajna podlaga

Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 73/03, 96/06, 26/07), v obdobju 2004-2009.

Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08).

Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.

Podatki se zbirajo letno v času kopalne sezone.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Na osnovi prisotnosti bakterij v vodi se kopalne vode na podlagi izračuna percentilnih vrednosti razdeli v razrede kakovosti na podlagi podatkov zadnjih 4 kopalnih sezon.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Kakovost celinskih kopalnih voda (po kriterijih kopalne direktive oziroma Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08))

%

 

Zbirka podatkov o kakovosti vode na površinskih vodah (2004-2009), Nacionalni inštitut za javno zdravje; Zbirka podatkov o kakovosti kopalnih voda (2010-2020), Agencija RS za okolje, 2021

 

2004-2020

Mesec do dva po zaključku kopalne sezone

Letno po zaključku kopalne sezone

31.3.2021

da

Kopalne vode na Dolenjskem in v Beli krajini ter njihova vplivna in prispevna območja

Kopalne vode na Gorenjskem ter njihova vplivna in prispevna območja

Kopalne vode na Goriškem ter njihova vplivna in prispevna območja

-

Agencija RS za okolje, 2021

2017

Po določitvi kopalnega mesta

Po spremembi lokacij kopalnih mest

31.3.2021

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Poročila o kakovosti kopalnih voda. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. URL: https://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/poro%c4%8dila%20in%20%c4%8dlanki/
  2. NIJZ. Kopanje in zdravje. URL: https://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/kopalna-voda
  3. Direktiva 2006/7/ES – priloga 2. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006L0007&from=EN
  4. Evropska okoljska agencija, 2019. State of bathing waters. URL: https://www.eea.europa.eu/themes/water/interactive/bathing/state-of-bathing-waters
  5. NIJZ. VARNO KOPANJE V POVRŠINSKIH VODAH–SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA KOPALCE: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_povrsi…;


Related indicators