KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v ciljnem obdobju do leta 2020 34% nižji kot v nižji kot v izhodiščnem letu 1990, kar pomeni, da je bil cilj presežen za 14%.

V letu 2020 so se, glede na leto 2019, slovenski izpusti TGP znižali za 7,1 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili kar za 20,7% nižji od dodeljenih količin za to leto in Slovenija je s tem dosegla cilj, ki ga je imela v okviru EU.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, glavne vire izpustov (po kategorijah in sektorjih) ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-28). Izpusti so prikazani v Gg CO2 ekv.

Med toplogredne pline, ki jih spremljamo v okviru emisijskih evidenc uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire: promet, energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo in odpadki.  Posebno kategorijo predstavlja raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo.

 

 


Grafi

Slika PB03-1: Napredek držav članic pri doseganju ciljev za delitev napora (Effort Sharing targets), 2020
Viri:
Prikaži podatke
Izpusti leta 1990 [(kt CO ekv.)] Izpusti leta 2020 [(kt CO ekv.)] Razlika v izpustih 1990- 2020 [(kt CO ekv.)] Razlika od 1990 v odstotkih [%] Cilj v EU 2020 [%]
Romunija 222049,93 77040,37 -8422335,86 -65,30 -20
Estonija 37015,28 12853,08 -1448480,77 -65,28 -20
Litva 42329,61 14775,16 -283329,04 -65,09 -20
Slovaška 63320,24 28302,04 -4631909,66 -55,30 -20
Bolgarija 80468,09 39580,40 -9903901,55 -50,81 -20
Finska 57740,85 30479,13 -8719336,06 -47,21 -20
Nemčija 1268921,81 717472,61 -67369441,24 -43,46 -20
Danska 77995,13 44852,87 -2543838,34 -42,49 -20
Madžarska 91721,57 55995,33 -3677009,19 -38,95 -20
EU-27 + ZK 5440012,56 3474454,58 -338168179,34 -36,13 -20
Češka 189911,77 126110,35 -5676538,54 -33,60 -20
Italija 516260,19 348846,95 -28825503,61 -32,43 -20
Luksemburg 12891,17 8728,01 -1741068,61 -32,29 -20
Grčija 101342,74 70882,61 -11655482,86 -30,06 -20
Hrvaška 25444,41 18450,62 -818177,03 -27,49 -20
Francija 520100,22 378957,08 -43294530,16 -27,14 -20
Nizozemska 226282,68 167865,77 -15986142,30 -25,82 -20
Belgija 142750,63 106097,40 -9878638,00 -25,68 -20
Slovenija 14234,66 11115,64 -1070766,88 -21,91 -20
Poljska 445640,18 355061,91 -15153098,84 -20,33 -20
Latvija 13607,81 11106,30 2395875,28 -18,38 -20
Malta 2591,13 2119,41 -10983,07 -18,21 -20
Švedska 34850,48 5885,39 39410,02 -15,63 -20
Portugalska 59681,03 50789,51 -4966363,38 -14,90 -20
Španija 254106,69 239194,10 -37529095,01 -5,87 -20
Irska 60588,06 64642,29 -2100115,64 6,69 -20
Avstrija 66358,61 72339,10 -4772324,82 9,01 -20
Ciper 5278,01 8529,63 -28400,67 61,61 -20
EU-27 4633482972 3068707891 -1564775081 -33,77 -20
Slika PB03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija, 1986-2020
Viri:

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke
CO2 [1000 t CO2 ekviv.] CH4 [1000 t CO2 ekviv.] N2O [1000 t CO2 ekviv.] F-plini [1000 t CO2 ekviv.] - HFC [1000 t CO2 ekviv.] - PFC [1000 t CO2 ekviv.] - SF6 [1000 t CO2 ekviv.] skupaj [1000 t CO2 ekviv.]
1986 16779,34 2599,37 827,23 242,96 0 233,19 9,77 20448,91
1987 16011,49 2581,77 838,50 277,63 0 267,86 9,77 19709,39
1988 15546,71 2580,57 801,00 225,04 0 215,27 9,77 19153,32
1989 15340,05 2589,94 765,01 228,34 0 217,41 10,94 18923,34
1990 15094,85 2530,13 756,45 217,42 0 207,59 9,83 18598,85
1991 13974,24 2434,61 698,88 139,05 0 129,40 9,64 17246,78
1992 13883,42 2451,28 763,74 137,85 0 128,18 9,67 17236,29
1993 14247,18 2341,73 724,61 170,21 31,41 128,25 10,54 17483,72
1994 14636,50 2335,85 759,68 170,67 31,65 128,18 10,84 17902,70
1995 15354,18 2364,59 791,24 173,16 32,89 128,14 12,13 18683,17
1996 15999,32 2323,12 794,74 170,41 29,86 127,67 12,88 19287,60
1997 16506,85 2340,23 803,49 175,87 34,43 128,19 13,25 19826,44
1998 16038,88 2393,70 813,49 171,86 31,01 128,08 12,77 19417,93
1999 15412,35 2398,22 817,88 175,04 31,38 128,29 15,36 18803,49
2000 15053,69 2491,38 845,90 190,86 46,10 129,75 15,01 18581,83
2001 16302,57 2496,95 847,60 207,34 62,71 129,26 15,37 19854,45
2002 16564,49 2523,50 809,24 230,16 78,55 135,07 16,54 20127,38
2003 16271,33 2491,33 781,18 255,67 99,14 139,44 17,09 19799,51
2004 16704,50 2457,49 760,30 279,87 121,71 140,69 17,47 20202,16
2005 16932,32 2458,05 766,67 305,33 145,20 142,13 18,00 20462,38
2006 17178,32 2386,59 776,82 321,08 168,88 134,26 17,93 20662,81
2007 17342,81 2405,80 785,50 312,76 195,57 99,68 17,51 20846,87
2008 18278,41 2290,68 745,51 258,12 224,01 14,74 19,37 21572,71
2009 16204,02 2200,78 736,94 265,99 243,59 5,24 17,16 19407,73
2010 16459,52 2169,95 728,92 285,39 257,76 9,64 17,99 19643,77
2011 16358,58 2161,67 739,17 308,41 270,11 20,16 18,15 19567,83
2012 15760,51 2111,32 742,54 329,11 294,66 18,11 16,34 18943,49
2013 15133,32 2053,25 715,27 348,23 315,76 15,31 17,16 18250,07
2014 13568,17 1954,03 724,48 365,53 333,12 15,22 17,19 16612,20
2015 13653,31 2014,69 748,78 376,73 343,50 15,74 17,49 16793,51
2016 14464,58 2049,13 755,13 388,73 351,51 19,78 17,44 17657,58
2017 14622,03 2002,04 730,81 372,51 339,25 17,45 15,81 17727,38
2018 14526,71 1935,53 740,10 352,34 320,92 15,59 15,83 17554,69
2019 14048,14 1922,69 778,90 324,45 296,78 11,81 15,87 17074,18
2020 12866,24 1893,63 771,01 320,57 295,03 9,62 15,93 15851,44
Slika PB03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih (delež), Slovenija, 1986-2020
Viri:

VIR: Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, ()

Prikaži podatke
promet [%] energetika [%] industrijski procesi [%] goriva v industriji [%] kmetijstvo [%] odpadki [%] drugi sektorji [%] ubežni izpusti iz goriv [%] drugo [%] skupaj [%] promet [1000 t CO2 ekviv.] energetika [1000 t CO2 ekviv.] industrijski procesi [1000 t CO2 ekviv.] goriva v industriji [1000 t CO2 ekviv.] kmetijstvo [1000 t CO2 ekviv.] odpadki [1000 t CO2 ekviv.] drugi sektorji [1000 t CO2 ekviv.] ubežni izpusti iz goriv [1000 t CO2 ekviv.] drugo [1000 t CO2 ekviv.] skupaj [1000 t CO2 ekviv.]
1986 10,04 33,46 6,89 21,27 9,47 3,10 12,68 2,90 0,20 100 2052,06 6842,36 1407,99 4348,99 1936,15 633,24 2593,71 592,97 41,44 20448,91
1987 12,31 32,89 7,21 19,67 9,88 3,32 11,69 2,87 0,16 100 2425,75 6481,59 1421,60 3876,07 1947,54 654,60 2304,07 566,15 32,02 19709,39
1988 12,82 34,29 7,79 18,48 9,98 3,52 9,95 3,00 0,17 100 2455,43 6568,58 1491,69 3539,93 1910,59 674,34 1906,45 574,30 32,02 19153,32
1989 13,13 35,27 7,59 17,60 9,90 3,67 9,64 3,03 0,17 100 2485,54 6675,14 1436,64 3329,61 1872,53 694,00 1824,25 573,60 32,02 18923,34
1990 14,72 34,29 7,49 16,65 10,00 3,76 10,17 2,75 0,17 100 2738,12 6376,84 1392,88 3097,11 1860,25 698,83 1891,14 511,65 32,02 18598,85
1991 15,04 31,50 6,23 17,85 10,12 4,01 12,45 2,76 0,04 100 2594,34 5432,32 1073,98 3077,94 1745,32 692,27 2147,49 476,22 6,91 17246,78
1992 15,29 34,61 6,17 15,01 10,83 3,83 11,22 3,04 0,01 100 2635,82 5965,76 1063,74 2587,11 1865,95 660,26 1933,13 523,14 1,38 17236,29
1993 18,23 32,92 5,11 14,38 10,06 3,67 12,88 2,74 0,01 100 3186,84 5755,77 893,07 2513,92 1758,67 641,94 2252,35 479,78 1,38 17483,72
1994 19,96 30,93 5,97 14,98 9,92 3,61 12,04 2,57 0,01 100 3574,08 5537,70 1068,72 2682,48 1775,38 646,90 2155,40 460,65 1,38 17902,70
1995 21,39 30,65 5,74 14,09 9,49 3,49 12,53 2,61 0,01 100 3996,02 5726,69 1073,07 2632,35 1773,74 651,90 2340,72 487,31 1,38 18683,17
1996 23,53 27,63 5,57 13,08 8,89 3,41 15,44 2,43 0,01 100 4538,02 5329,13 1074,43 2523,27 1714,63 658,45 2978,87 469,42 1,38 19287,60
1997 23,93 29,00 5,62 11,61 8,43 3,51 15,35 2,53 0,01 100 4745,39 5749,27 1113,77 2302,39 1671,03 696,55 3044,34 502,32 1,38 19826,44
1998 20,32 30,84 5,63 11,76 8,80 3,75 16,31 2,57 0,01 100 3946,24 5988,75 1092,76 2283,61 1709,57 728,03 3167,27 498,99 2,70 19417,93
1999 19,87 28,13 5,94 12,22 9,17 3,99 18,11 2,54 0,02 100 3737,16 5289,82 1117,31 2298,18 1724,07 750,72 3405,60 477,75 2,89 18803,49
2000 19,83 30,11 6,26 12,35 9,74 4,19 14,96 2,54 0,02 100 3684,38 5595,42 1162,43 2295,55 1809,81 778,19 2780,69 472,27 3,08 18581,83
2001 19,37 31,80 6,14 11,15 9,00 3,99 16,18 2,35 0,02 100 3846,16 6313,23 1219,08 2214,57 1787,34 792,72 3211,53 466,57 3,27 19854,45
2002 19,42 32,62 6,10 11,16 9,16 3,91 15,08 2,53 0,02 100 3908,39 6566,04 1228,33 2246,25 1843,79 786,71 3034,58 510,02 3,27 20127,38
2003 19,99 31,78 6,55 10,99 8,86 4,05 15,04 2,72 0,02 100 3958,07 6292,68 1297,84 2176,58 1753,67 800,91 2978,05 538,45 3,27 19799,51
2004 20,48 31,80 6,69 11,52 8,43 3,97 14,44 2,67 0,02 100 4136,65 6425,00 1351,18 2327,51 1702,08 801,52 2916,18 538,62 3,42 20202,16
2005 21,53 31,53 6,97 12,04 8,39 3,75 13,20 2,57 0,02 100 4405,91 6452,05 1426,96 2463,21 1716,96 766,46 2701,20 526,31 3,33 20462,38
2006 22,47 31,50 7,13 12,60 8,31 3,54 11,85 2,60 0,02 100 4642,09 6508,49 1472,74 2602,89 1716,53 731,09 2448,08 537,56 3,33 20662,81
2007 25,16 32,28 7,10 11,35 8,50 3,25 9,72 2,61 0,02 100 5245,24 6729,79 1481,11 2365,12 1772,53 677,40 2027,28 544,92 3,48 20846,87
2008 28,58 30,14 6,24 10,83 7,86 2,83 11,05 2,44 0,02 100 6165,07 6503,05 1346,96 2337,28 1695,43 609,73 2384,55 527,08 3,56 21572,71
2009 26,60 32,05 5,22 10,10 8,80 2,85 11,69 2,68 0,02 100 5162,67 6219,37 1012,50 1959,21 1708,12 553,87 2269,34 519,29 3,34 19407,73
2010 27,00 32,32 5,17 9,84 8,54 2,77 11,69 2,66 0,01 100 5303,47 6349,47 1015,38 1933,78 1677,63 543,92 2295,46 521,77 2,89 19643,77
2011 28,90 32,55 5,27 8,86 8,48 2,81 10,41 2,72 0,02 100 5654,28 6368,83 1030,76 1733,26 1659,59 549,91 2036,42 531,40 3,37 19567,83
2012 29,95 32,00 5,59 8,79 8,68 2,82 9,42 2,73 0,02 100 5673,21 6061,46 1058,52 1664,89 1644,08 535,15 1785,19 517,60 3,38 18943,49
2013 29,44 31,68 6,16 9,11 8,93 2,83 9,33 2,51 0,02 100 5372,46 5781,34 1123,33 1662,08 1629,58 516,55 1702,84 458,87 3,02 18250,07
2014 32,44 26,81 7,00 10,06 10,09 2,94 8,48 2,16 0,02 100 5388,84 4454,22 1162,65 1670,70 1676,62 487,97 1408,48 358,97 3,75 16612,20
2015 31,91 27,20 6,82 9,61 10,22 2,95 9,05 2,21 0,02 100 5359,29 4567,85 1145,82 1613,50 1716,65 496,11 1520,16 370,42 3,70 16793,51
2016 32,47 27,96 6,48 9,20 9,84 2,78 9,00 2,25 0,02 100 5732,98 4937,01 1144,94 1624,85 1736,97 491,59 1588,53 397,08 3,64 17657,58
2017 33,07 27,77 6,72 9,59 9,61 2,71 8,21 2,30 0,02 100 5862,78 4923,10 1191,24 1699,46 1702,81 480,19 1455,25 408,42 4,14 17727,38
2018 33,28 27,39 6,93 10,24 9,70 2,53 7,70 2,22 0,02 100 5841,65 4808,16 1216,24 1797,79 1702,12 443,32 1351,78 389,71 3,91 17554,69
2019 32,98 26,83 7,19 10,29 10,07 2,55 7,84 2,22 0,02 100 5631,53 4581,65 1227,68 1756,96 1719,63 435,16 1339,27 378,29 4,01 17074,18
2020 28,90 28,49 7,41 10,82 10,87 2,62 8,47 2,40 0,02 100 4581,05 4516,77 1174,60 1714,65 1723,82 414,70 1342,02 380,65 3,17 15851,44
Slika PB03-4: Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja in izven trgovanja EU ETS, Slovenija, 2005-2020
Viri:

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje; Poročilo o izpolnitvi obveznosti 2005-2015, REK (2020)

Prikaži podatke
plini v okviru EU ETS [1000 t CO2 ekv.] plini izven EU ETS [1000 t CO2 ekv.]
2005 8720,55 11741,83
2006 8842,18 11820,63
2007 9048,63 11798,24
2008 8860,11 12712,61
2009 8067,02 11340,71
2010 8129,86 11513,91
2011 7994,55 11573,28
2012 7610,59 11332,90
2013 7386,31 10863,76
2014 6115,29 10496,91
2015 6109,59 10683,92
2016 6478,66 11178,91
2017 6570,03 11157,36
2018 6491,91 11062,77
2019 6253,60 10820,59
2020 6095,60 9755,84
Slika PB03-5: Izpusti toplogrednih plinov izven trgovanja EU ETS, po sektorjih, Slovenija, 2013-2020
Viri:

drugo (other)

Prikaži podatke
promet [1000 t CO2 ekviv.] energetika [1000 t CO2 ekviv.] industrijski procesi [1000 t CO2 ekviv.] goriva v industriji [1000 t CO2 ekviv.] kmetijstvo [1000 t CO2 ekviv.] odpadki [1000 t CO2 ekviv.] drugi sektorji [1000 t CO2 ekviv.] drugo [1000 t CO2 ekviv.] skupaj [1000 t CO2 ekviv.] dodeljeni letni izpusti [1001 t CO2 ekviv.]
2013 5372,46 162,74 472,40 624,63 1629,58 516,55 1702,84 382,56 10863,76 12323,92
2014 5388,84 123,04 480,84 617,34 1676,62 487,97 1408,48 313,78 10496,91 12353,72
2015 5359,29 146,04 512,52 614,39 1716,65 496,11 1520,16 318,75 10683,92 12383,52
2016 5732,98 155,14 524,21 613,60 1736,97 491,59 1588,53 335,90 11178,91 12413,32
2017 5862,78 181,19 499,18 637,41 1702,81 480,19 1455,25 338,55 11157,36 12203,09
2018 5841,65 201,67 485,84 711,24 1702,12 443,32 1351,78 325,15 11062,77 12237,81
2019 5631,53 193,12 497,35 685,79 1719,63 435,16 1339,27 318,74 10820,59 12272,53
2020 4581,05 189,97 492,68 691,25 1723,82 414,70 1342,02 320,36 9755,85 12307,24

Cilji

Do leta 2020 (EU 2020 climate & energy package):

    • zmanjšanje izpustov TGP v EU  za 20%  v primerjavi z letom 1990
    • zmanjšanje izpustov TGP v EU za 14 % v primerjavi z letom 2005

Do leta 2030 (2030 climate & energy framework):

    • zmanjšanje izpustov TGP v EU za 40% v primerjavi z letom 1990
    • zmanjšanje izpustov TGP za 43% v sektorjih EU-ETS glede na leto 2005
    • zmanjšanje izpustov TGP za 30% v sektorjih za Effort sharing glede na leto 2005

Do leta 2030 (Zeleni dogovor EU)

    • Zmanjšanje izpustov TGP za 55% glede na leto 1990

Do leta 2050 (Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)

    • Doseganje neto ničelnih izpustov TGP oziroma podnebna nevtralnost

 


Države EU so dosegle cilje Kjotskega sporazuma, saj so zmanjšale izpuste TGP za več kot 20 %. Cilj so celo presegle za 13 %, saj je zmanjšanje izpustov znašalo 34 % glede na izhodiščno leto 1990. Izpuste so v tem obdobju najbolj znižale Romunija, Estonija in Litva- vse so dosegle 65 % zmanjšanje. Na drugi strani pa so nekatere članice izpuste povečale,  to so Irska Avstrija in Ciper. Slovenija je v tem obdobju dosegla 20 % zmanjšanje. Z izjemo leta 2017 so države EU vsako leto dosegle zastavljen cilj. K dobrim rezultatom je pripomoglo tudi dejstvo, da so bile države v letih 2019 in 2020 še posebej uspešne pri zmanjševanju emisij, med drugim tudi zaradi pandemije Covid-19.

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2020 dosegli 15.851 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 22,5 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 7,2 % manj kot v letu 2019. K znižanjem izpustov je največ prispevala manjša poraba goriv v prometu in sicer so se izpusti glede na predhodno leto znižali za 1.050 Gg ekvivalenta CO2  (-18,7 %). V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2020 kar 81,2 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov. Sledi metan (11,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,9 %), ki prav tako nastaja večinoma v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,0 %).

V Sloveniji so v letu 2020 gozdovi prekrivali več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, kljub temu da niso upoštevani v obračunu izpustov do leta 2020. V obdobju 2014-2018 se je kot posledica naravnih ujm in napadov podlubnikov, posek povečal za okoli 50% in celoten sektor je postal vir izpustov. V zadnjih dveh letih se je stanje gozdov izboljšalo in v letu 2020 so bili odvzemi CO2 podobni kot v izhodiščnem letu.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v ETS in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se nižajo zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki so vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2020 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji znižali za 9,8 % glede na predhodno leto.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Ti izpusti ne smejo preseči dodeljenih količin izpustov iz Odločbe št, 406/2009 in Sklepa št, 634/2013. Za Slovenijo je ta omejitev v letu 2020 12,307 Gg CO2 ekv. Slovenski izpusti v tem letu so bili 9.756 Gg CO2 ekv., kar je 20,7 % manj od najvišjih dovoljenih izpustov za to leto.

Med sektorji izven ETS je najpomembnejši promet, ki je v letu 2020 prispeval 47,0 % teh izpustov. Znotraj prometnega sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2020 več kot 99 %. Izpusti iz prometa so močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39,9 % višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V obdobju 2013–2015 so se izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti ter rabi trajne mobilnosti, vendar pa so predvsem zaradi povečane gospodarske rasti, izpusti do leta 2019 znova porasli. V letu 2020 so se izpusti iz prometa sicer znižali za kar 18,7 % glede na predhodno leto, vendar so bili še vedno za 4,0% višji  kot leta 2005. NIzrazito znižanje izpustov v letu 2020 je predvsem posledica velikega zmanjšanja prometne aktivnosti zaradi sprejetih ukrepov ob epidemiji COVID-19, v manjši meri pa tudi zaradi upočasnitve rasti domačega potniškega in tovornega prometa, povečanja učinkovitosti vozil ter povečanja deleža biogoriv v pogonskih gorivih v prometu.

Naslednji pomemben vir je kmetijstvo, ki je prispevalo 17,7 % izpustov. Izpusti iz tega sektorja se iz leta v leto le malo spreminjajo in so bili v letu 2020 podobni, kot v prejšnjem letu in kot v letu 2005. Zmanjšanje izpustov v tem sektorju kljub ukrepom ni opazno, saj se kompenzira z višjimi izpusti zaradi povečane pridelave govejega mesa in mleka.

S 13,8 % deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2020 podobni kot leto poprej, vendar kar za polovico nižji kot leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi izboljšana izolacija stavb in povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO2 iz biomase ne upoštevajo.

Vsi ostali viri, ki še prispevajo k izpustom izven ETS so: preostala raba goriv v industriji (7,1 %) in preostali procesni izpusti (5,1 %), ravnanje z odpadki (4,3 %), ter drugo (ubežne emisije, preostanek energetike …) (5,2 %).

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola je trajalo od leta 2008 do 2012. Z letom 2013 se je začelo drugo obdobje, ki se bo končalo leta 2020. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja.

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2 oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor je stopil v veljavo 4. novembra 2016 in bo omejeval izpuste po letu 2020.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse države članice EU, Sprejeti cilji so naslednji:

  • EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,
  • povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,
  • doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
  • in za 20 % povečati učinkovitost rabe energije.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola in za 20 % znižanje izpustov TGP je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013–2020, Poleg omenjenih dokumentov v podporo zmanjšanju izpustov TGP razpolagamo tudi z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 (Vlada RS, 2008) ter Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 (Vlada, 2010). Na nivoju EU obstaja tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (Evropska Komisija, 2011).


Metodologija

Cilji povzeti po: Odločbi št, 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjotskem protokolu (9. 9. 2013), izvedbenem Sklepu Komisije št, 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta, EU 2020 climate & energy package, 2030 climate & energy framework in Zelenem dogovoru EU ter Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 -  ReDPS50

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke izražamo v kilotonah ekv, CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Za doseganje ciljev EU do leta 2020 ponorov iz LULUCF ne bo možno uveljavljati.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki povezani z emisijskim trgovanjem in z ravnanjem z odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 2006), pri čemer so bili, glede na pomen vira in razpoložljive podatke uporabljeni različni nivoji zahtevnosti (Tier). Za oceno izpustov iz porabe goriv, so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Z vključevanjem večjih naprav v sistem emisijskega trgovanja (ETS) pa se od leta 2005 za napravo značilni CO2 emisijski faktorji določajo tudi za druga goriva, predvsem različne vrste premoga, petrolkoks in odpadke. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert 5. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in cementarni. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih, Vključene so tudi ocene izpustov CH4 iz zaprtih in opuščenih premogovnikov. Nova IPCC metodologija je omogočila, da določamo ubežne emisije iz transporta in distribucije zemeljskega plina iz prodanega goriva z uporabo privzetih emisijskih faktorjev. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev, medtem, ko se izpusti zaradi uporabe proizvodov izračunavajo iz statističnih podatkov in podatkov iz baze F-plinov, V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu, Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. V skladu z novo metodologijo določamo tudi izpuste, ki nastajajo pri kompostiranju in sežigu odpadkov. Izpusti metana iz odpadnih vod so bili določeni z uporabo podatkov o stopnjah čiščenja, pri določanju izpustov N2O pa smo upoštevali podatke o porabi beljakovin v prehrani ljudi.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija

1000 t CO2 ekviv.

 

Evidence izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje

1986-2019

v mesecu aprilu tekočega leta

Letno

02.04.2022

 

 

da

Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih (delež), Slovenija

%

 

15.03.2022

 

 

da

Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja in izven trgovanja EU ETS, Slovenija

1000 t CO2 ekv.

 

2005-2019

 

da

Izpusti toplogrednih plinov izven trgovanja EU ETS, po sektorjih, Slovenija

1000 t CO2 ekviv.

 

2013-2020

 

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za Evropo

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990 -2020

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo v skladu z IPCC metodologijo, zato so podatki med državami primerljivi. 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Napredek držav članic pri doseganju ciljev za delitev napora (Effort Sharing targets1990- 2020

%

 

Evropska agencija za okolje

1990- 2020

Marca oz. aprila za predpreteklo leto

Letno

1.06.2022

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005–2018: Register emisijskih kuponov, Poročila o izpolnitvi obveznosti (28. 3. 2019).
  2. CDIAC, 2013a. Index of monthly data.
  3. CDIAC, 2013b. Index of monthly data.
  4. EEA, 2014. The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2012 and inventory report 2014 (25. 8. 2014)
  5. IPCC, 2007. Climate Change 2007: The Physical Science Basis,  (eds,) Solomon S, Qin D, Manning M, Chen Z, Marquis M, Averyt K, Tignor MMB & Miller HL,, Working Group 1 Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC), Technical Summary and Chapter 10 (Global Climate Projections).
  6. IPCC, 2013. Climate Change 2013: The Physical Science Basis, Working Group 1 Contribution to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC), Technical Summary and Chapter 2.
  7. Izvedbeni Sklep Komisije št, 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
  8. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012. Nacionalni energetski program (9. 9. 2013).
  9. Uredba št, 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št, 280/2004/ES (29. 8. 2014).
  10. Odločba št, 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (9. 9. 2013).
  11. Operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013-2020 (9. 8. 2017).
  12. Vlada RS, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
  13. Vlada RS, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.
  14.  WMO, 2002. Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2002, Global Ozone Research and Monitoring Project–Report No, 47, World Meteorological Organization), Geneva, Switzerland.