KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti toplogrednih plinov, metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2010 v kmetijstvu zmanjšali za 11,5 %. K zmanjšanju je najbolj prispeval manjši obseg reje goveda, prašičev in perutnine ter izboljšani načini ravnanja z živinskimi gnojili.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov, metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O) iz kmetijstva v obdobju 1986-2010. Vse več je dokazov, da metan in didušikov oksid, tako kakor drugi toplogredni plini, povečujeta temperaturo zraka in tako povzročata globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.

Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo naše obveznosti za zmanjšanje izpustov. Ti so bili ocenjeni po metodi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.


Grafi

Slika KM14-1: Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2010
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
2010
CH4 - fermentacija v prebavilih domačih živali % 33.9
CH4 - skladiščenje živinskih gnojil % 21.9
N2O - skladiščenje živinskih gnojil % 7.1
N2O - gnojenje z živinskimi gnojili % 8.3
N2O - gnojenje z mineralnimi gnojili % 7.7
N2O - izpusti na paši % 2.7
N2O - odlaganje amoniaka in NOX iz ozračja % 2.6
N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke % 12.3
N2O - biološka fiksacija dušika % 0.8
N2O - razkrajanje žetvenih ostankov % 1.3
N2O - obdelava histosolov % 1.4
Slika KM14-2: Gibanje letnih izpustov metana in didušikovega oksida v kmetijstvu
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Izpusti metana indeks 1986=100 100 99.9 98.7 97.9 98.6 92.7 97.4 94.1 94.6 93.5
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 100 103.1 99.3 95.2 94.2 88.1 99.6 90.1 90.9 90.9
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 54.7 54.6 54 53.5 53.9 50.7 53.3 51.5 51.7 51.2
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3.4 3.6 3.4 3.3 3.2 3 3.4 3.1 3.1 3.1
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Izpusti metana indeks 1986=100 91 89.1 91.8 90.4 98 96.9 101.1 96.9 93.8 95.1
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 89.2 91.5 93 92.9 94.6 93.2 95.1 90.9 85.5 85.5
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 49.8 48.7 50.2 49.4 53.6 53 55.3 53 51.3 52
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3.1 3.2 3.2 3.2 3.3 3.2 3.3 3.1 2.9 2.9
2006 2007 2008 2009 2010
Izpusti metana indeks 1986=100 96 99.8 95.9 96.1 95.4
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 86.1 87.1 80.7 83.5 81
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 52.5 54.6 52.5 52.6 52.2
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3 3 2.8 2.9 2.8
Slika KM14-3: Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012; Evropska agencija za okolje, 2011.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Slovenija km 100 101.4 99 96.6 96.5 90.5 98.5 92.2 92.8 92.3
EU-27 km 100 97.8 96.1 94.4 94.4 95
EU-15 km 100 94.8 90.3 87.2 86.6 86.6
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Slovenija km 90.1 90.2 92.4 91.6 96.4 95.1 98.2 94 89.8 90.5
EU-27 km 96.1 96.1 96.1 95.9 95 92.9 91.6 90.3 90.3 89
EU-15 km 86.9 87.1 86.6 86 84.3 83.1 82.4 81.3 81 80.3
2006 2007 2008 2009 2010
Slovenija km 91.2 93.7 88.6 90 88.5
EU-27 km 87.8 87.9 87.7 85.9
EU-15 km 79.7 79.5 79.7 78
Slika KM14-4: Izpusti metana v kmetijstvu pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil v letih 1986 in 2010
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
Skladiščenje ž. gnojil - govedo Skladiščenje ž. gnojil - prašiči Skladiščenje ž. gnojil - perutnina Skladiščenje ž. gnojil - ovce, koze, konji - V prebavilih - govedo V prebavilih - prašiči V prebavilih - ovce, koze, konji
1986 1000 t 10.405 11.088 0.783 0.026 30.793 1.1 0.514
2010 1000 t 14.299 5.774 0.36 0.055 29.572 0.631 1.523
Izpusti metana v kmetijstvu Indeks (1986=100) 137.428 52.07 45.996 209.701 96.037 57.336 296.323
Slika KM14-5: Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu v letih 1986 in 2010 po virih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
zaradi izpiranja dušika v vode gnojenje z mineralnimi gnojili gnojenje z živinskimi gnojili skladiščenje živinskih gnojil zaradi odlaganja dušikovih spojin iz zraka paša razkrajanje žetvenih ostankov obdelava histosolov biološka vezava dušika
1986 t 888 526 678 890 190 77 86 93 20
2010 t 780 486 523 451 165 170 83 87 49
Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu Indeks 2010/1986 88 92 77 51 87 221 97 93 244

Cilji

- 8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu (1986).


Izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva so neposredni (npr. nastajanje metana pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil ter nastajanje didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil, pri gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili, na paši, pri biološki fiksaciji dušika, pri razkrajanju žetvenih ostankov in pri obdelovanju histosolov) in posredni (npr. kot posledica odlaganja amoniaka in NOx iz ozračja ter kot posledica izpiranja dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke).

Metan nastaja pri fermentaciji krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem živinskih gnojil. Zaradi relativno velike črede in zaradi posebnosti v prebavi, prispeva v Sloveniji približno 85 % izpustov metana govedoreja.

Največ didušikovega oksida nastane med skladiščenjem živinskih gnojil in zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko didušikovega oksida prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke.

Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2010 zmanjšali od 54.709 na 52.213 ton ali za 4,6 %, izpusti didušikovega oksida pa od 3.449 na 2.795 ton ali za 19,0 %. Toplogredni učinek obeh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal od 2.218.000 t na 1.963.000 t ali za 11,5 %. Pri doseganju Kjotskih ciljev smo na področju kmetijstva približno enako uspešni kot države EU-15.

V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala govedoreja, pri kateri so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi fermentacije v prebavilih ter izpusti didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil. Zmanjšanje pripisujemo predvsem izboljšani učinkovitosti reje, saj dosegamo podoben fizičen obseg prireje z bistveno manjšo čredo kot nekoč. Precej so se zmanjšali tudi izpusti v prašičereji in perutninarstvu. Gre predvsem za zmanjšanje na račun manjšega obsega reje. K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v prašičereji so prispevali tudi izboljšani načini ravnanja z živinskimi gnojili. Z uvajanjem učinkovitejše separacije gnojevke in z gradnjo anaerobnih digestorjev za pridobivanje bioplina so se izpusti metana na vhlevljeno žival pri skladiščenju prašičjega gnoja zmanjšali za približno 20 %.

Izpusti toplogrednih plinov so se povečali pri reji na paši in pri reji drobnice. Povečanje izpustov na paši ni problematično, saj so se zaradi preusmeritve v pašno rejo zmanjšali izpusti iz hlevov in gnojišč. Zaradi povečanih izpustov pri reji drobnice se je deloma zmanjšal ugoden učinek, ki smo mu bili priča v govedoreji.

Slovenska zakonodaja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu ne obravnava posebej. Izjema so velike prašičje in perutninske farme, ki so dolžne po IPPC direktivi delovati po načelu »najboljših razpoložljivih postopkov«. Posredno varujejo ozračje nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda in tal, predvsem Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. K zmanjšanju izpustov didušikovega oksida posredno prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki smo jih začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in so bili v letu 2004 vključeni v Program razvoja podeželja 2004-2006, vključuje pa jih tudi Program razvoja podeželja 2007-2013. K manjšim izpustom so posredno prispevale tudi strokovne naloge v živinoreji, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: Zakonu o ratifikaciji Kjotskega protokola h Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov. Arhiv TGP.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron
Datum zajema podatkov za kazalec: 24.1.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih toplogrednih plinov se pripravi enkrat letno, pred izdelavo poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2010 za leto 2008). Za pripravo podatkov je zadolžena Agencija Republike Slovenije za okolje.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo obveznosti Slovenije za zmanjšanje izpustov. Ocene izpustov so pripravljene po metodiki IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Vhodni podatki o obsegu kmetijske pridelave in prireje so povzeti po Statističnih letopisih in posebnih publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije.
Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.
Emisijski faktorji za pomembnejše vire metana in didušikovega oksida so bili določeni v okviru podpornih študij na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer so za potrebe vodenja evidenc pripravili metodiko za oceno izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva (2010). Pri tem so bile upoštevane številne strokovne ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve ter načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Kazalec prikazuje uradne podatke, katerih pravilnost in mednarodno primerljivost redno nadzira Sekretariat UNFCCC, ki o ugotovitvah tudi redno poroča. Ocene izpustov so za vsako leto pripravljene ločeno na dveh neodvisnih inštitucijah (Agencija Republike Slovenije za okolje in Kmetijski inštitut Slovenije). V primeru neskladnosti je narejena analiza vzrokov in uskladitev. Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov metana in didušikovega oksida je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v obsegu in načinih kmetijske pridelave in reje živali. Negotovost je razmeroma majhna, a večja kot pri drugih virih toplogrednih plinov.
Zanesljivost: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Projekcije so izdelane do leta 2030. Negotovost za projekcije je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Annual European Union greenhouse gas inventory 1990 – 2009 and inventory report 2011
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 24.10.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo enkrat letno iz nacionalnih poročil Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti so ocenjeni po enotni IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) metodiki, ki dovoljuje uporabo nacionalnim razmeram prilagojenih emisijskih faktorjev.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je, da temelji na uradnih poročilih držav članic EU, da je metoda ocenjevanja predpisana, nacionalna poročila pa so redno mednarodno revidirana. Slabost kazalca je, da države članice EU ne razpolagajo z lastnimi, izmerjenimi, emisijskimi koeficienti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): Podatki so relevantni, saj so glavni viri emisij na področju kmetijstva identificirani in upoštevani. Metodika za oceno emisij je poenotena, nacionalna poročila pa predmet rednih mednarodnih revizij. Ocenjujemo, da so podatki točni, negotovost pa večja kot pri drugih virih toplogrednih plinov.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Izdelane so projekcije do leta 2020, negotovost projekcij je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009. Slovenia’s National Inventory Report 2009. Submission under the United Nations Framework Convention on Climate Change and voluntary submission under the Kyoto Protocol.
- Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola h Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, 60/02).
- Evropska agencija za okolje, 2011. Annual European Union greenhouse gas inventory 1990 – 2009 and inventory report 2011.


Povezani kazalci


TWITTER