KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti TGP, metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2011 v kmetijstvu zmanjšali za 14,0 %. K zmanjšanju je najbolj prispeval manjši obseg reje goveda, prašičev in perutnine ter izboljšani načini ravnanja z živinskimi gnojili.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov (TGP), metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O) iz kmetijstva v obdobju 1986-2011. Vse več je dokazov, da metan in didušikov oksid, tako kakor drugi toplogredni plini, povečujeta temperaturo zraka in tako povzročata globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.

Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo naše obveznosti za zmanjšanje izpustov. Ti so bili ocenjeni po metodi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida (CO2). Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.

Grafi

Slika KM14-1: Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
2011
CH4 - fermentacija v prebavilih domačih živali % 34.4
CH4 - skladiščenje živinskih gnojil % 21.3
N2O - skladiščenje živinskih gnojil % 7
N2O - gnojenje z živinskimi gnojili % 8.2
N2O - gnojenje z mineralnimi gnojili % 7.8
N2O - izpusti na paši % 2.7
N2O - odlaganje amoniaka in NOX iz ozračja % 2.6
N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke % 12.4
N2O - biološka fiksacija dušika % 0.8
N2O - razkrajanje žetvenih ostankov % 1.5
N2O - obdelava histosolov % 1.4
Slika KM14-2: Gibanje letnih izpustov metana in didušikovega oksida v kmetijstvu v obdobju 1986-2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Izpusti metana indeks 1986=100 100 99.9 98.8 97.9 98.7 92.8 97.6 94.2 94.7 93.7
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 100 103.1 99.3 95.2 94.2 88.2 99.5 90.1 90.9 90.9
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 54.3 54.2 53.6 53.2 53.6 50.4 53 51.1 51.4 50.9
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3.5 3.6 3.4 3.3 3.3 3 3.4 3.1 3.1 3.1
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Izpusti metana indeks 1986=100 91.2 89.3 92.1 90.7 98.4 97.3 101.5 97.3 94.2 95.5
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 89.1 91.5 93 92.9 94.5 93.1 95 90.8 85.4 85.4
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 49.5 48.5 50 49.2 53.4 52.8 55.1 52.8 51.1 51.8
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3.1 3.2 3.2 3.2 3.3 3.2 3.3 3.1 3 3
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Izpusti metana indeks 1986=100 96.4 100.4 96.5 96.6 95.4 92.8
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 86 87 80.6 83.4 81 78.7
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 52.3 54.5 52.4 52.5 51.8 50.4
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3 3 2.8 2.9 2.8 2.7
Slika KM14-3: Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013; Evropska agencija za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Slovenija % 100 101.5 99 96.6 96.5 90.5 98.5 92.2 92.9 92.4
EU-27 % 100 94.6 90.6 87.6 86.7 86.7
EU-15 % 100 97.9 96.8 94.9 94.9 95.5
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Slovenija % 90.2 90.3 92.5 91.7 96.5 95.2 98.4 94.2 89.9 90.6
EU-27 % 87.1 87 86.7 86.2 84.8 83.4 82.6 81.5 81.6 80.7
EU-15 % 96.6 96.5 96.5 96.4 95.5 93.5 92.2 90.9 91 89.7
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Slovenija % 91.4 93.9 88.8 90.2 88.4 86
EU-27 % 80 80.2 80.1 78.2 77.7
EU-15 % 88.5 88.6 88.4 86.4 86.2
Slika KM14-4: Izpusti metana v kmetijstvu pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil v letih 1986 in 2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
Skladiščenje ž. gnojil - govedo Skladiščenje ž. gnojil - prašiči Skladiščenje ž. gnojil - perutnina Skladiščenje ž. gnojil - ovce, koze, konji - V prebavilih - govedo V prebavilih - prašiči V prebavilih - ovce, koze, konji
1986 1000 t 10.405 10.87 0.783 0.026 30.793 0.895 0.514
2011 1000 t 14.103 4.8 0.313 0.053 29.126 0.521 1.446
Izpusti metana v kmetijstvu Indeks (1986=100) 135.544 44.159 39.906 202.832 94.588 58.231 281.481
Slika KM14-5: Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu v letih 1986 in 2011 po virih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
zaradi izpiranja dušika v vode gnojenje z mineralnimi gnojili gnojenje z živinskimi gnojili* skladiščenje živinskih gnojil zaradi odlaganja dušikovih spojin iz zraka paša razkrajanje žetvenih ostankov obdelava histosolov biološka vezava dušika
1986 t 889 526 681 894 190 77 86 93 20
2011 t 759 480 503 431 160 165 89 86 48
Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu Indeks 2010/1986 85 91 74 48 84 214 104 93 238

Cilji

V skladu s podpisom Kjotskega protokola mora Slovenija v obdobju 2008-2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na vrednost iz leta 1986. V skladu z odločbo št. 406/2009 mora vsaka država članica do leta 2020 omejiti izpuste toplogrednih plinov najmanj za odstotek, določen za to državo članico glede na svoje izpuste iz leta 2005. Slovenija ima tako lahko izpuste za 4 % višje od izpustov leta 2005.


Izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva so neposredni (npr. nastajanje metana pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil ter nastajanje didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil, pri gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili, na paši, pri biološki fiksaciji dušika, pri razkrajanju žetvenih ostankov in pri obdelovanju histosolov) in posredni (npr. kot posledica odlaganja amoniaka in NOx iz ozračja ter kot posledica izpiranja dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke).

Metan nastaja pri fermentaciji krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem živinskih gnojil. Zaradi relativno velike črede in zaradi posebnosti v prebavi, prispeva v Sloveniji skoraj 82 % izpustov metana govedoreja.

Največ didušikovega oksida nastane med skladiščenjem živinskih gnojil in zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko didušikovega oksida prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke.

Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2011 zmanjšali od 54.285 na 50.362 ton ali za 7,2 %, izpusti didušikovega oksida pa od 3.455 na 2.720 ton ali za 21,3 %. Toplogredni učinek obeh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal od 2.210.953 t na 1.900.728 t ali za 14,0 %. Pri doseganju Kjotskih ciljev smo na področju kmetijstva približno enako uspešni kot države EU-15.

V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala govedoreja, pri kateri so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi fermentacije v prebavilih ter izpusti didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil. Zmanjšanje pripisujemo predvsem izboljšani učinkovitosti reje, saj dosegamo podoben fizičen obseg prireje z bistveno manjšo čredo kot nekoč. Precej so se zmanjšali tudi izpusti v prašičereji in perutninarstvu. Gre predvsem za zmanjšanje na račun manjšega obsega reje. K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v prašičereji so prispevali tudi izboljšani načini ravnanja z živinskimi gnojili. Z uvajanjem učinkovitejše separacije gnojevke in z gradnjo anaerobnih digestorjev za pridobivanje bioplina so se izpusti metana na vhlevljeno žival pri skladiščenju prašičjega gnoja zmanjšali za približno 20 %.

Izpusti toplogrednih plinov so se povečali pri reji na paši in pri reji drobnice. Povečanje izpustov na paši ni problematično, saj so se zaradi preusmeritve v pašno rejo zmanjšali izpusti iz hlevov in gnojišč. Zaradi povečanih izpustov pri reji drobnice se je deloma zmanjšal ugoden učinek, ki smo mu bili priča v govedoreji.

Slovenska zakonodaja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu ne obravnava posebej. Izjema so velike prašičje in perutninske farme, ki so dolžne po IPPC direktivi delovati po načelu »najboljših razpoložljivih postopkov«. Posredno varujejo ozračje nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda in tal, predvsem Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. K zmanjšanju izpustov didušikovega oksida posredno prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki smo jih začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in so bili v letu 2004 vključeni v Program razvoja podeželja 2004-2006, vključuje pa jih tudi Program razvoja podeželja 2007-2013. K manjšim izpustom so posredno prispevale tudi strokovne naloge v živinoreji, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  


Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjoto protokol.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov. Arhiv TGP.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.3.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih toplogrednih plinov se pripravi enkrat letno, pred izdelavo poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2013 za leto 2011). Za pripravo podatkov je zadolžena Agencija Republike Slovenije za okolje.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo obveznosti Slovenije za zmanjšanje izpustov. Ocene izpustov so pripravljene po metodiki IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Vhodni podatki o obsegu kmetijske pridelave in prireje so povzeti po Statističnih letopisih in posebnih publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije.
Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.
Emisijski faktorji za pomembnejše vire metana in didušikovega oksida so bili določeni v okviru podpornih študij na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer so za potrebe vodenja evidenc pripravili metodiko za oceno izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva (2010). Pri tem so bile upoštevane številne strokovne ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve ter načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Kazalec prikazuje uradne podatke, katerih pravilnost in mednarodno primerljivost redno nadzira Sekretariat UNFCCC, ki o ugotovitvah tudi redno poroča. Ocene izpustov so za vsako leto pripravljene ločeno na dveh neodvisnih inštitucijah (Agencija Republike Slovenije za okolje in Kmetijski inštitut Slovenije). V primeru neskladnosti je narejena analiza vzrokov in uskladitev. Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov metana in didušikovega oksida je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v obsegu in načinih kmetijske pridelave in reje živali. Negotovost je razmeroma majhna, a večja kot pri drugih virih toplogrednih plinov.
Zanesljivost: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Projekcije so izdelane do leta 2030. Negotovost za projekcije je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EEA greenhouse gas – data viewer.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.3.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo enkrat letno iz nacionalnih poročil Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti so ocenjeni po enotni IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) metodiki, ki dovoljuje uporabo nacionalnim razmeram prilagojenih emisijskih faktorjev.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je, da temelji na uradnih poročilih držav članic EU, da je metoda ocenjevanja predpisana, nacionalna poročila pa so redno mednarodno revidirana. Slabost kazalca je, da države članice EU ne razpolagajo z lastnimi, izmerjenimi, emisijskimi koeficienti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): Podatki so relevantni, saj so glavni viri emisij na področju kmetijstva identificirani in upoštevani. Metodika za oceno emisij je poenotena, nacionalna poročila pa predmet rednih mednarodnih revizij. Ocenjujemo, da so podatki točni, negotovost pa večja kot pri drugih virih toplogrednih plinov.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Izdelane so projekcije do leta 2020, negotovost projekcij je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Literatura in viri:

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013. Slovenia’s National Inventory Report 2013. Dostopno prek: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/colqba8sg/ghgmm/colupqhza/envuumkfw/index_html (12.9.2013).
  2. Evropska agencija za okolje, EEA greenhouse gas – data viewer, 2013. Dostopno prek: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/data-viewers/greenhouse-gases-viewer (12.9.2013).
  3. EEA, 2008. Kjotski protokol. Dostopno prek: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/greenhouse-gas-emission-trends (12.9.2013).
  4. Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF (12.9.2013).
  5. Slovensko kmetijski okoljski program, 2001. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2001-034-02024-OB~P002-0000.PDF (12.9.2013).
  6. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, 2009. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_URED5124.html (12.9.2013).
  7. Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola h Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, 60/02), 2002. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO3372.html (12.9.2013).
  8. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja /MOKSP, 1995. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO687.html (12.9.2013). 

TWITTER