KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti toplogrednih plinov, metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2006 v kmetijstvu zmanjšali za 13,1 %. K zmanjšanju je najbolj prispeval manjši obseg reje goveda in perutnine ter nove čistilne naprave na velikih prašičjih farmah.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov, metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O), v kmetijstvu. Vse več je dokazov, da metan in didušikov oksid, tako kakor drugi toplogredni plini, povečujeta temperaturo zraka in tako povzročata globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.

Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, od katerega se računajo naše obveznosti za zmanjšanje izpustov. Ti so bili ocenjeni po metodi IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih posebnosti v načinu kmetovanja. Metan in didušikov oksid sta edina toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku ju preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 21-krat, didušikov oksid pa 310-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.

Izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva so neposredni (npr. nastajanje metana pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil ter nastajanje didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil, pri gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili, na paši, pri biološki fiksaciji dušika, pri razkrajanju žetvenih ostankov in pri obdelovanju histosolov) in posredni (npr. kot posledica odlaganja amoniaka in NOx iz ozračja ter kot posledica izpiranja dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke).


Grafi

Slika KM14-1: Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2006
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
2006
CH4 - fermentacija v prebavilih domačih živali % 32.3
CH4 - skladiščenje živinskega gnojila % 22.2
N2O - skladiščenje živinskega gnojila % 8
N2O - gnojenje z živinskim gnojilom % 8.2
N2O - gnojenje z mineralnim gnojilom % 8.2
N2O - izpusti na paši % 2.6
N2O - odlaganje amonijaka in NOX iz ozračja % 2.6
N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke % 12.6
N2O - biološka fiksacija dušika % 0.5
N2O - razkrajanje žetvenih ostankov % 1.5
N2O - obdelava histosolov % 1.3
Slika KM14-2: Gibanje letnih izpustov metana in didušikovega oksida v kmetijstvu
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Izpusti metana indeks 1986=100 100 99.7 98.4 97.3 97.6 90.4 95.7 92.2 92 90.9
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 100 103.2 99.4 95.2 94.2 88 99.5 89.9 90.6 90.5
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 60.7 60.5 59.7 59.1 59.3 54.9 58.1 56 55.9 55.2
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3.4 3.5 3.4 3.3 3.2 3 3.4 3.1 3.1 3.1
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Izpusti metana indeks 1986=100 87 84.5 86.8 85.4 91.7 89.8 92.8 88.4 85.4 86
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 88.7 91.1 92.5 92.2 93.8 92.7 94.9 91.2 85.9 85.9
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
Izpusti metana 1000 t 52.8 51.3 52.7 51.8 55.7 54.5 56.3 53.6 51.8 52.2
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3 3.1 3.2 3.2 3.2 3.2 3.2 3.1 2.9 2.9
2006
Izpusti metana indeks 1986=100 86.8
Izpusti didušikovega oksida indeks 1986=100 87.1
Kjotski cilj za obdobje 2008–2012 indeks 1986=100 92
Izpusti metana 1000 t 52.7
Izpusti didušikovega oksida 1000 t 3
Slika KM14-3: Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008; Evropska agencija za okolje, 2008.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Slovenija Indeks 1986=100 100 101 99 96 96 89 97 91 91 91
EU-27 Indeks 1990=100 nr nr nr nr 100 95 91 87 87 87
EU-15 Indeks 1990=100 nr nr nr nr 100 98 96 94 95 95
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Slovenija Indeks 1986=100 88 87 89 89 93 91 94 90 86 86
EU-27 Indeks 1990=100 87 87 87 86 85 83 82 81 81 80
EU-15 Indeks 1990=100 96 96 96 96 95 93 92 91 91 89
2006
Slovenija Indeks 1986=100 87
EU-27 Indeks 1990=100 80
EU-15 Indeks 1990=100 89
Slika KM14-4: Izpusti metana v kmetijstvu pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil v letih 1986 in 2006
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
Skladišcenje ž. gnojil - govedo Skladišcenje ž. gnojil - prašici Skladišcenje ž. gnojil - perutnina Skladišcenje ž. gnojil - ovce, koze, konji - V prebavilih - govedo V prebavilih - prašici V prebavilih - ovce, koze, konji
1986 1000 t 12.408 11.058 0.783 0.026 34.819 1.1 0.514
2006 1000 t 12.431 8.781 0.238 0.052 28.763 0.927 1.495
Izpusti metana v kmetijstvu Indeks 2006/1986 (1986=100) 100.186 79.405 30.443 197.11 82.609 84.242 290.976
Slika KM14-5: Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu v letih 1986 in 2006 po virih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
zaradi izpiranja dušika v vode gnojenje z mineralnimi gnojili gnojenje z živinskimi gnojili skladišcenje živinskih gnojil zaradi odlaganja dušikovih spojin iz zraka paša razkrajanje žetvenih ostankov obdelava histosolov biološka vezava dušika
1986 t 885.891686036 525.831428571 675.471706415 865.467494027 189.497211514 76.6229880271 85.5899950396 93.0914285714 20.0357004498
2006 t 821.915156464 537.110357143 533.740798431 525.700473239 171.4342322 169.429296567 99.6533934174 83.7885714286 33.9294620107
Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu indeks 2006/1986 92.7782898768 102.144970414 79.017491534 60.7417929462 90.4679445307 221.120711851 116.431124188 90.0067521945 169.345025375

Cilji

S podpisom (1998) in ratifikacijo (2002) Kjotskega protokola smo se zavezali, da bomo izvajali ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in da bomo do prvega ciljnega obdobja 2008–2012 za 8 % zmanjšali izpuste glede na izhodiščno leto 1986. Obveznost velja na splošno za vsa področja (energetika, industrijski procesi, uporaba topil in drugih izdelkov, kmetijstvo, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, odpadki in drugo) skupaj. Ker posameznih področnih ciljev nimamo, se razume, da veljajo za kmetijstvo enake obveznost kakor za vse druge dejavnosti.


Metan nastaja pri fermentaciji krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem živinskih gnojil. Zaradi relativno velike črede in zaradi posebnosti v prebavi, prispeva v Sloveniji približno 80 % izpustov metana govedoreja.

Največ didušikovega oksida nastane med skladiščenjem živinskih gnojil in zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko didušikovega oksida prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke.

Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2006 zmanjšali od 60.700 na 52.700 ton ali za 13,2 %, izpusti didušikovega oksida pa od 3.417 na 2.977 ton ali za 12,9 %. Toplogredni učinek obeh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal od 2.334.000 t na 2.029.000 t ali za 13,1 %. Pri doseganju Kjotskih ciljev smo na področju kmetijstva približno enako uspešni kot Evropska unija.

V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala govedoreja, pri kateri so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi fermentacije v prebavilih ter izpusti didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil. Zmanjšanje pripisujemo predvsem izboljšani učinkovitosti reje, saj dosegamo podoben fizičen obseg prireje z bistveno manjšo čredo kot nekoč.

K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so zelo veliko prispevale nove čistilne naprave na velikih prašičjih farmah. Z uvajanjem učinkovitejše separacije gnojevke in z gradnjo anaerobnih digestorjev za pridobivanje bioplina so se izpusti metana na vhlevljeno žival pri skladiščenju prašičjega gnoja zmanjšali za približno 20 %. Zelo so se zmanjšali tudi izpusti v perutninarstvu. Gre za zmanjšanje na račun manjšega obsega reje.

Izpusti toplogrednih plinov se niso povečali pri nobenem od pomembnejših kmetijskih virov. Zelo veliko relativno povečanje pri reji drobnice, zaradi majhnega deleža v strukturi izpustov, na skupne izpuste nima večjega vpliva. Tudi povečanje izpustov na paši ni problematično, saj so se zaradi preusmeritve v pašno rejo zmanjšali izpusti iz hlevov in gnojišč.

Slovenska zakonodaja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu ne obravnava posebej. Izjema so velike prašičje in perutninske farme, ki so dolžne po IPPC direktivi delovati po načelu »najboljših razpoložljivih postopkov«. Posredno varujejo ozračje nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda in tal, predvsem Uredba o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla. K zmanjšanju izpustov didušikovega oksida posredno prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki smo jih začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in so bili v letu 2004 vključeni v Program razvoja podeželja 2004-2006, vključuje pa jih tudi Program razvoja podeželja 2007-2013. K manjšim izpustom so posredno prispevale tudi strokovne naloge v živinoreji, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


Podatki za Slovenijo

1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidence o izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. Gre za podatke, ki jih zbiramo za namene poročanja Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC – United Nations Framework Convention on Climate Change).
2. Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron
3. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih toplogrednih plinov se pripravi enkrat letno, pred izdelavo poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za dobro leto nazaj (npr. v začetku leta 2008 za leto 2006). Za pripravo podatkov je zadolžena Agencija Republike Slovenije za okolje.
4. Metodologija obravnavanja podatkov: Ocene izpustov so pripravljene po metodiki IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) ob upoštevanju lokalnih razmer. Vhodni podatki o obsegu kmetijske pridelave in prireje so povzeti po Statističnih letopisih in posebnih publikacijah Statističnega urada Republike Slovenije. Emisijski faktorji za pomembnejše vire metana in didušikovega oksida so bili določeni v okviru podpornih študij na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer so za potrebe vodenja evidenc pripravili tudi Poenostavljeno metodiko za oceno izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva (2003). Pri tem so bile upoštevane številne ekspertske ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve ter načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil.
5. Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Kazalec prikazuje uradne podatke, katerih pravilnost in mednarodno primerljivost redno nadzira Sekretariat UNFCCC, ki o ugotovitvah tudi redno poroča. Ocene izpustov so za vsako leto pripravljene ločeno na dveh neodvisnih inštitucijah (Agencija Republike Slovenije za okolje in Kmetijski inštitut Slovenije). V primeru neskladnosti je narejena analiza vzrokov in uskladitev. Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov metana in didušikovega oksida je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Zanesljivost: Podatki so zanesljivi.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Primerljivost (po času): 1
Primerljivost (glede na prostor): 1

Podatki za druge države

EEA Greenhouse gas data viewer, European Environment Agency, november 2008

Literatura

Slovenia’s National Inventory Report 2008. Submission under the United Nations Framework Convention on Climate Change and voluntary submission under the Kyoto Protocol. Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Ljubljana, 2008


Povezani kazalci


TWITTER