KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji je bilo v letu 2021  35 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM10/m3  in 65% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m3, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 26 µg/m3. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10/ m3, v letu 2019 pa kar 53 %, k sreči so se koncentracije v letu 2021 znižale, zato otroci v tem letu niso bili izpostavljeni koncentracijam nad 30 µg PM10/ m3. Po zadnjih podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 20 % vseh sprejemov otrok (NIJZ, 2022).


Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok (od 0 do vključno 14 let) onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v Sloveniji ter delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal v Sloveniji. Za države EU je prikazana populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM10 na urbanih postajah v strnjenih naseljih v letu 2019 ter izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM10, ki so presegale dnevno mejno vrednost  (50 µg/m3 za več kot 35 dni v letu) v obdobju 2017-2019.

Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje, vir pa predstavlja promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002) in povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav.

Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za območja koncentracij od 0-20 µg/m3, 21-30 µg/m3, 31-40 µg/m3 in > 40 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljeni posameznem območju  koncentracij PM10 je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Hrastnik, Koper, Kranj, Novo Mesto, Velenje, kjer poteka redno spremljanje onesnaženosti zraka z delci. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok, ki živijo na izbrani lokaciji. Umestitev merilnega mesta v določeno skupno koncentracije PM10 je narejena na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. 


Grafi

Slika ZD03-1: Izpostavljenost otrok (0-vklj. 14 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku, Slovenija, 2008-2021
Viri: 

SURS, ARSO, 2022 (9. 08. 2022)

Opomba: 

Po novih (2021) priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 15 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3

Prikaži podatke

0-20 µg/m3 [%]

21-30 µg/m3 [%]

31-40 µg/m3 [%]

> 41 µg/m3 [%]

2008

0

70

27

3

2009

0

85

15

0

2010

0

72

28

0

2011

0

36

64

0

2012

0

88

12

0

2013

7,50

91

1

0

2014

12

88

0

0

2015

0

90,50

9

0

2016

10

83

7

0

2017

8

92

0

0

2018

17

81

2

0

2019

0

47,13

52,87

0

2020

0

100

0

0

2021

35

65

0

0

Slika ZD03-2: Delež otrok v starostni skupini od 0 do vključno 14 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po upravni enoti rojstva otroka, Slovenija, 2009-2021
Viri: 

NIJZ, SURS (2022)

Prikaži podatke

Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Celje - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico [št.]

Ljubljana - skupaj otrok v občini [št.]

Maribor - skupaj otrok v občini [št.]

Celje - skupaj otrok v občini [št.]

Murska Sobota - skupaj otrok v občini [št.]

Nova Gorica - skupaj otrok v občini [št.]

Trbovlje - skupaj otrok v občini [št.]

Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini [št.]

Ljubljana [%]

Maribor [%]

Celje [%]

Murska Sobota [%]

Nova Gorica [%]

Trbovlje [%]

Zagorje ob Savi [%]

2009

1333

669

512

419

308

88

80

46482

17476

8527

7514

7630

2022

2448

2,87

3,83

6,00

5,58

4,04

4,35

3,27

2010

1516

722

490

376

338

70

97

47814

17641

8628

7444

7757

2035

2451

3,17

4,09

5,68

5,05

4,36

3,44

3,96

2011

1378

572

409

377

381

73

74

48909

17821

8692

7357

7831

1997

2461

2,82

3,21

4,71

5,12

4,87

3,66

3,01

2012

1545

521

389

294

333

66

63

49976

17966

8818

7344

7964

1991

2488

3,09

2,90

4,41

4,00

4,18

3,31

2,53

2013

1585

631

445

332

403

69

86

51197

18129

8941

7325

8070

1998

2466

3,10

3,48

4,98

4,53

4,99

3,45

3,49

2014

1694

576

428

384

602

89

105

52327

18520

9121

7293

8131

2017

2462

3,24

3,11

4,69

5,27

7,40

4,41

4,26

2015

1295

466

387

329

500

81

92

52838

18671

9201

7290

8146

2042

2460

2,45

2,50

4,21

4,51

6,14

3,97

3,74

2016

1366

508

343

291

462

83

92

53568

18823

9302

7243

8190

2038

2476

2,55

2,70

3,69

4,02

5,64

4,07

3,72

2017

1264

526

358

315

365

89

94

54303

19205

9418

7244

8256

2041

2467

2,33

2,74

3,80

4,35

4,42

4,36

3,81

2018

1330

482

327

305

335

75

85

55218

19588

9460

7226

8281

2055

2487

2,41

2,46

3,46

4,22

4,05

3,65

3,42

2019

1208

463

276

367

427

66

114

55825

20047

9538

7189

8395

2096

2502

2,16

2,31

2,89

5,11

5,09

3,15

4,56

2020

782

236

155

175

205

47

61

55947

20182

9418

7142

8367

2122

2499

1,40

1,17

1,65

2,45

2,45

2,21

2,44

2021

950

238

218

182

225

54

37

55345

20190

9413

7064

8366

2109

2525

1,70

1,20

2,30

2,60

2,70

2,60

1,50

Slika ZD03-3: Populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM10 na urbanih postajah v strnjenih naseljih, EU, 2019
Viri: 

European Environment Agency (EEA), 2021 (11. 10. 2021)

Prikaži podatke

2019 [Št.]

Belgija

20,40

Bolgarija

37,30

Češka

23,90

Danska

15,50

Nemčija

17,50

Estonija

10,50

Irska

11,50

Grčija

0

Španija

21,90

Francija

19,10

Hrvaška

35,10

Italija

29,20

Ciper

29,20

Latvija

17,20

Litva

22,80

Luksemburg

20,30

Madžarska

26,50

Malta

0

Nizozemska

19,20

Avstrija

19,20

Poljska

32,20

Portugalska

18,30

Romunija

26,60

Slovenija

24,80

Slovaška

24,20

Finska

10

Švedska

11,80

EU27

22,50

EU28

21,60

Slika ZD03-4: Izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM10, ki so presegale dnevno mejno vrednost (50 µg/m3 za več kot 35 dni v letu), 2017-2019
Viri: 

European Environment Agency (EEA), 2020 (27. 08. 2020)

Prikaži podatke

2015 [%]

2016 [%]

2017 [%]

2018 [%]

2019 [%]

EU27

21,50

14,92

19,94

17,05

11,61

Belgija

0

0

0

0

0

Bolgarija

77,76

86,22

77,59

65,35

59,94

Češka

18,67

11,90

31,12

26,84

3,17

Danska

0

0

0

0

0

Nemčija

0,26

0,05

0,06

0

0

Estonija

0

0

0

0

0

Irska

0

0

0

0

0

Grčija

4,21

28,64

0

3,09

3,09

Španija

7,04

1,70

1,32

0,06

1,90

Francija

1,14

0,17

0,39

0,23

0,22

Hrvaška

85,46

99,08

99,08

99,08

95,04

Italija

57,94

44,04

49,28

34,37

37,90

Ciper

6,09

6,09

0

6,09

0

Latvija

3,78

3,78

3,78

3,78

3,78

Litva

1,90

1,90

0

3,32

1,13

Luksemburg

0

0

0

0

0

Madžarska

27,24

2,49

58,88

53,22

2,27

Malta

100

100

100

100

100

Nizozemska

0

0

0

0

0

Avstrija

2,30

2,09

3,77

0,33

0

Poljska

80,63

58,70

70,09

82,34

36,42

Portugalska

0,64

0

0,89

0

0

Romunija

54,37

0

21,55

3,80

10,40

Slovenija

97,98

100

4,81

0

0

Slovaška

5,63

0,65

40,20

2,40

1,53

Finska

0

0

0

0

0

Švedska

0

0

0,16

0,17

0

Združeno Kraljestvo

0

0

0

0

0

Slika ZD03-5: Pot delcev skozi dihala
Viri: 

CEHAP, 2004 (27. 08. 2020)


Cilji

  • Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in zagotavljanje povprečne letne vrednosti delcev v zunanjem zraku za zdravje ljudi, to je 15 µg/m3 za PM10 in 5 µg/m3 za PM2,5;
  • poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih;
  • vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije;
  • poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja;
  • sprejeti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

V Sloveniji je bilo 35% otrok, starih od 0-14 let, v povprečju izpostavljenih koncentracijam PM10 v območju 0-20 µg/m3 in 65% otrok, starih od 0-14 let, v povprečju izpostavljenih koncentracijam PM10 v območju 21-30 µg/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (15 µg PM10/m3). V letu 2018 je bilo 81 %  otrok  v Sloveniji izpostavljenih letni koncentraciji PM10 od 21-30 µg/m3, v letu 2019 pa le še 47 %, ostali so bili izpostavljeni višjim koncentracijam. V letu 2021 je bil 35% otrok izpostavljenih koncentracijam od 0 do 20 µg/m3 in 65% otrok izpostavljenih koncentracijam od 21 do 30 µg/m3 , kar je nad 15 µg/m3, ki je zgornja sprejemljiva meja priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. Najvišja letna vrednost je bila v letu 2021 izmerjena v Ljubljani, kar je pričakovano, glede na gost promet, in sicer 24 µg/m3, v letu 2019 je bila 34 µg/m3.

Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2021 največ otrok (v starostni skupini 0-14 let), ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal, v Novi Gorici in Murski Soboti. Na Agenciji RS za okolje, ki izvaja redni nacionalni monitoring onesnaženega zraka ocenjujejo, da je vzrok temu velik delež individualnih kurišč, ki prevladujejo predvsem tam, kjer ni zagotovljenega daljinskega ogrevanja. V letu 2020 je bila zaradi zaprtja šol in vrtcev v zimskem času širitev nalezljivih bolezni dihal omejena, leta 2021 pa je število sprejemov glede na prejšnje leto spet nekoliko naraslo.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-14 let, predstavlja dobrih 20 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo višje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali in prejemali ustrezno terapijo že pri svojih zdravnikih. Glede na izračun Svetovne zdravstvene organizacije, bi se število sprejemov otrok (starih od 0-15 let) zaradi bolezni dihal v bolnišnico zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM10 za 10 µg/m3, bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Na podlagi metodologije, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (APHECOM, 2010), je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 odraslih oseb zaradi onesnaženja z delci PM10. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanja obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja in 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Pri vseh sprejemih je bil vzrok poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaženja z delci PM10. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM10 20µg/m3, vseh navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).

Izpostavljenost PM10 povzroči poslabšanje bronhitisa pri otrocih. V Sloveniji je približno 23 % otrok (0-17 let), ki so v bolnišnico sprejeti zaradi kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Nekatere študije pričajo tudi o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so koncentracije PM10 še vedno v porastu. V letu 2018 so koncentracije v 10 državah EU presegle predpisano mejno vrednost EU za varovanje zdravja ljudi (40 µg/m3), priporočena vrednost Svetovne zdravstvene organizacije (v letu 2018 je bila 20 µg PM10/m3) pa je bila presežena v vseh državah razen Estonije in Irske (EEA, 2020)

Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta izvajajo za zmanjšanje onesnaženosti. Slednje je razvidno tudi iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM10 v skupini držav EU-27. Slovenija sodi med srednje onesnažene države s PM10, letna mejna vrednost PM10 je enaka povprečju EU-27 (podatki za leto 2017-2020) (EEA, 2021).

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti; pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5%, in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 5 µg/m3 za PM2,5 in 15 µg/m3 za PM10 (WHO, 2021). 

 


Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17), WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide;  Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.

Za izračun izpostavljenosti delcem PM10 so bila upoštevana merilna mesta tipa B, ki predstavljajo meritve ozadja, in sicer na mestnih območjih (U) Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Zagorje, Koper, Kranj, Novo Mesto; na primestnih območjih (S) Trbovlje, Velenje ter na obmestnem podeželskem območju (R(NC)) Murska Sobota - Rakičan.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10, in sicer od 0-20 µg/m3, 21-30 µg/m3, 31-40 µg/m3 in 41 µg/m3. Zajeta je vzorčna skupina otrok v starosti od 0 do vključno 14 let. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10, je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Koper, Kranj, Novo Mesto, Velenje. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupino koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Za posamezna merilna mesta je bil uporabljen podatek o povprečni letni vrednosti koncentracij delcev PM10 v μg/m3. Posamezna mestna in primestna območja so bila nato razvrščena v skupine – 1. skupina zajema merilna mesta, kjer so bile povprečne letne koncentracije med 0 in 20 μg/m3, 2. skupina zajema merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 21 in 30 μg/m3, 3. skupina merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 31 in 40 μg/m3 ter zadnja, 5. skupina merilna mesta s koncentracijo nad 41 μg/m3. Delež izpostavljenih otrok je izračunan na podlagi javno dostopnih podatkov o tem, koliko otrok živi na izbranem območju opazovanja.

Obremenjenost z delci PM10 v Ljubljani in breme bolezni je izračunano na osnovi uporabe metodologije APHECOM. Metoda upošteva obremenjenost bolnikov z boleznimi srca in ožilja ter dihal z delci ali ozonom in posledično prezgodnjo umrljivost in/ali sprejem v bolnišnico zaradi poslabšanja osnovne bolezni. Metoda je razvita na osnovi predpostavke, koliko ljudi manj bi umrlo, oziroma koliko manj bi bilo sprejemov v bolnišnico, če trenutna stopnja onesnaženosti z delci PM10 ne bi presegla povprečne letne stopnje onesnaženosti 20 ug/m3.

Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v določeni upravni enoti v določenem letu.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpostavljenost otrok (0-15 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku, Slovenija

%

NIJZ 2022, SURS 2021

2008-2021

                

jeseni tekočega leta za preteklo leto

Letno

10. 8. 2022

da

Delež otrok v starostni skupini od 0 do vključno 14 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po upravni enoti rojstva otroka, Slovenija

%

2009-2021

jeseni tekočega leta za preteklo leto

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za druge države 

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o onesnaženosti zraka z delci PM10 se zbirajo in poročajo Evropski Komisiji v skladu z Direktivo 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljene so dnevne in letne koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku ter število prebivalcev, ki živijo v večjih mestih. Na podlagi teh podatkov so izračunani tudi deleži prebivalcev, ki so izpostavljeni koncentracijam PM10, ki so presegale dnevne mejne vrednosti.

 

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM10 na urbanih postajah v strnjenih naseljih

Koncentracija PM10

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/sdg_11_50/default/table?lang=en

2021

 

Letno

12.102021

Izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM10, ki so presegale dnevno mejno vrednost  (50 µg / m3 za več kot 35 dni v letu)

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/t2020_rn200/default/table...

2017-2019

 

 

Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje. Podatki o koncentracijah PM10 za Slovenijo. Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije RS za okolje. Ljubljana, 2021.
  2. APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
  3. Asher MI et al. Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phase One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 2006, 368:733-743.
  4. Auerbach A, Hernandez M L. The effects of environmental oxidative stress on airway inflamation. Curr Opin Allergy Clin Immunol. 2012; 12: 133-139.
  5. Brook RD, Franklin B, Cascio W et al. Air pollution and cardiovascular disease: a statement for healthcare professional from the Expert Panel on Population and Prevention Science of the American Heart Association. Circulation 109: 2655-2671 (2004), Simkhovicz BZ, Kleinman MT, Klonet RA, Air pollution and cardiovascular injury epidemiology, toxicology, and mechanisms. J Am Coll Cardiol 52: 719-726.
  6. Brunekreeft Bert. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, october 2002 1233 – 1242.
  7. Cohen AJ et al. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433.
  8. EEA, 2021. Urban population exposed to PM10 concentrations exceeding the daily limit value 50 µg/m3 on more than 35 days in a year). Luksemburg, European Environmental Agency.
  9. EEA, 2020. Air quality in Europe — 2020 report. Luksemburg, European Environmental Agency. https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2020-report
  10. EEA, 2021. Exposure to air pollution by particulate matter. Luksemburg, European Environmental Agency.
  11. Nacionalni Inštitut za varovanje zdravja RS, 2021. Zbirka bolnišničnih obravnav. Ljubljana, NIJZ.
  12. Kim BJ, Hong SJ. Anbient Air pollution and allergic diseases in children.Korean J Pediatr,2012 ;55(6):185-92.
  13. Peters A, Veronesi B, Calderon- Garciduenas L, et al. Translocation and potential  neurological effects of fine and ultrafine particles a critical update. Particle and Fibre Toxicology. 2006; 3: article 13.
  14. Patel M M, Chillrud S N, Deepti K C, et al. Trafic-related air pollutants and exhaled markers of airway inflammation and oxidative stress in New York city adolescents. Environ Res. 2013; 121: 71-78.
  15. Statistični urad RS. Prebivalstvo po izbrani upravni enoti. Stanje po 1.7. Ljubljana, 2021.
  16. WHO, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Budapest.
  17. WHO. WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide. Geneva, WHO, 2021.


SLEDI NAM

TWITTER