KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V EU-27 sodi Slovenija med države, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM10/m3). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina. Analize kažejo, da je v Sloveniji približno dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij delcev. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 30 µg/m3, v Sloveniji pa je približno 40 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 30 in 40 µg PM10/m3. Po zadnjih podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 15 % vseh sprejemov otrok. 


Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok (od 0 do vključno 14 let) onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah ter delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal v Sloveniji.

 

Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

 

Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10 in sicer 0-30 µg/m3, 30-40 µg/m3, 40-50 µg/m3 in > 50 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10 je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, kjer poteka redno spremljanje onesnaženosti z delci. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok, ki živijo na izbrani lokaciji. Umestitev merilnega mesta v določeno skupno koncentracije PM10 je narejena na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu.  


Grafi

Slika ZD03-1: Izpostavljenost otrok (0-15 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku v Sloveniji v obdobju 2002-2011 (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri: 

IVZ RS, 2012; ARSO, 2012

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
0-30 µg/m3 % 0 0 0 0 0 4 67 64 61.2 48
30-40 µg/m3 % 7 7 24 63 76 92 29 36 38.8 52
40-50 µg/m3 % 93 56 76 30 24 4 4 0 0 0
> 50 µg/m3 % 0 37 0 7 0 0 0 0 0 0
Slika ZD03-2: Delež otrok v starostni skupini od 0 do vključno 14 let, ki so bili v obdobju 2002-2011 sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po upravni enoti rojstva otroka
Viri: 

IVZ RS, 2012; SURS, 2012.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico št. 786 706 805 961 1020 973 1017 1333 1516 1378
Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico št. 544 546 526 496 433 426 441 669 722 572
Celje - otroci sprejeti v bolnišnico št. 255 196 223 249 237 229 293 512 490 409
Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico št. 78 73 96 81 77 104 89 419 376 377
Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico št. 95 154 137 119 149 131 144 308 338 381
Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico št. 97 91 79 88 77 90 88 88 70 73
Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico št. 142 59 67 45 62 80 76 80 97 74
Ljubljana - skupaj otrok v občini št. 46046 45044 44506 44416 44330 44498 37610 46482 47814 48909
Maribor - skupaj otrok v občini št. 18487 18017 17660 17530 17338 17722 13571 17476 17641 17821
Celje - skupaj otrok v občini št. 8961 8681 8624 8538 8497 8534 6803 8527 8628 8692
Murska Sobota - skupaj otrok v občini št. 8443 8204 8039 7908 7787 7685 2607 7514 7444 7357
Nova Gorica - skupaj otrok v občini št. 7925 7709 7600 7582 7500 7515 4472 7630 7757 7831
Trbovlje - skupaj otrok v občini št. 2356 2245 2167 2107 2068 2057 2188 2022 2035 1997
Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini št. 2664 2605 2501 2476 2447 2443 2628 2448 2451 2461
Ljubljana % 1.70698866351 1.56735636267 1.80874488833 2.16363472622 2.30092488157 2.18661512877 2.7 2.8677767738 3.17061948383 2.81747735591
Maribor % 2.94260831936 3.03047122162 2.97848244621 2.82943525385 2.49740454493 2.40379189708 3.2 3.82810711833 4.09273850689 3.20969642557
Celje % 2.84566454637 2.25780440041 2.58580705009 2.91637385805 2.78921972461 2.68338411062 4.3 6.00445643251 5.67918405192 4.70547630005
Murska Sobota % 0.923842236172 0.889809848854 1.1941783804 1.02427921093 0.988827533068 1.35328562134 3.4 5.57625765238 5.05104782375 5.12437134702
Nova Gorica % 1.19873817035 1.99766506681 1.80263157895 1.56950672646 1.98666666667 1.74318030605 3.2 4.03669724771 4.35735464742 4.86527901928
Trbovlje % 4.11714770798 4.05345211581 3.64559298569 4.17655434267 3.72340425532 4.37530384054 4 4.35212660732 3.4398034398 3.65548322484
Zagorje ob Savi % 5.33033033033 2.26487523992 2.67892842863 1.81744749596 2.53371475276 3.27466230045 2.9 3.26797385621 3.95756833945 3.00690776107
Slika ZD03-3: Izpostavljenost mestne populacije onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v EU 27 v letu 2010 (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri: 

EUROSTAT, 2013.

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
EU-27 µg/m3 33 28 29 28 26 27 30 27 28 30
Belgija µg/m3 41 35 34 33 34 33 36 31 30 31
Bolgarija µg/m3 0 0 0 20 29 0 59 52 49 53
Češka µg/m3 35 26 25 30 32 39 41 34 34 35
Danska µg/m3 0 0 0 0 0 24 25 20 24 27
Nemčija µg/m3 24 21 27 27 25 27 29 24 24 26
Estonija µg/m3 0 0 0 0 18 21 19 18 21 23
Irska µg/m3 0 0 16 0 20 20 19 15 15 17
Grčija µg/m3 0 0 0 0 35 35 34 33 29 26
Španija µg/m3 33 47 39 39 32 32 34 33 34 34
Francija µg/m3 0 0 0 0 21 21 23 21 20 21
Italija µg/m3 0 0 0 47 31 31 34 36 39 40
Litva µg/m3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Latvija µg/m3 0 0 29 0 0 0 0 23 23 20
Madžarska µg/m3 0 0 0 0 0 0 34 24 39 37
Nizozemska µg/m3 37 37 36 31 30 32 34 30 30 32
Avstrija µg/m3 0 0 0 26 33 26 31 24 29 30
Poljska µg/m3 47 53 36 37 36 40 41 32 36 42
Portugalska µg/m3 0 0 37 31 33 29 29 33 32 31
Romunija µg/m3 0 0 0 0 0 0 50 54 49 53
Slovenija µg/m3 0 0 0 0 0 31 44 41 37 33
Slovaška µg/m3 0 0 36 29 27 29 30 31 34 31
Finska µg/m3 0 0 16 15 16 16 16 14 15 16
Švedska µg/m3 0 14 14 17 18 20 20 18 19 20
UK µg/m3 30 26 25 24 24 24 26 23 23 25
Norveška µg/m3 0 0 0 0 0 0 20 17 22 22
2007 2008 2009 2010
EU-27 µg/m3 28 26 26 26
Belgija µg/m3 26 26 29 27
Bolgarija µg/m3 54 61 56 48
Češka µg/m3 27 25 26 29
Danska µg/m3 23 21 17 12
Nemčija µg/m3 23 21 22 23
Estonija µg/m3 19 11 11 13
Irska µg/m3 15 14 14 16
Grčija µg/m3 30 0 0 0
Španija µg/m3 31 27 26 24
Francija µg/m3 27 24 26 25
Italija µg/m3 36 34 32 29
Litva µg/m3 0 24 20 24
Latvija µg/m3 21 19 23 27
Madžarska µg/m3 32 29 30 31
Nizozemska µg/m3 31 27 26 25
Avstrija µg/m3 23 22 24 26
Poljska µg/m3 32 31 35 39
Portugalska µg/m3 30 24 25 24
Romunija µg/m3 46 39 30 35
Slovenija µg/m3 32 29 28 28
Slovaška µg/m3 29 27 25 29
Finska µg/m3 16 14 13 13
Švedska µg/m3 17 18 15 14
UK µg/m3 24 21 19 18
Norveška µg/m3 20 19 19 20
Slika ZD03-4: Delež otrok v letu 2009, ki so bili izpostavljeni onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 in živijo v mestih v izbranih evropskih državah (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri: 

ENHIS, 2011.

Prikaži podatke
Islandija Finska Irska Estonija Švedska Danska Norveška Združeno kraljestvo Švica Nemčija
PM10 št. izpostavljenih otrok 113730 690541 586145 392306 1028892 203500
PM10 št. izpostavljenih otrok 100482 478055 501664 759316 10402200 364528 4354978
PM10 št. izpostavljenih otrok 2368978 312277 15822665
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 > 60 µg/m3 št. izpostavljenih otrok
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 113730 690541 586145 492788 1506947 501664 759316 12974678 676805 20177643
PM10 % izpostavljenih otrok 100 100 100 79.6 68.3 0 0 1.6 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 20.4 31.7 100 100 80.2 53.9 21.6
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 18.3 46.1 78.4
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 > 60 µg/m3 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 9.7 13.3 13.5 12.6 14.8 16.7 19 19.2 20 22.4
Belorusija Portugalska Latvija Slovenija Litva Luksemburg Avstrija Nizozemska Madžarska Belgija
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok 372000 100847
PM10 št. izpostavljenih otrok 2246600 1384079 735241 267563 1039306 83226 2165313 2326067 1900107 2016016
PM10 št. izpostavljenih otrok 127587 229344
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 > 60 µg/m3 št. izpostavljenih otrok
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 2618600 1484926 735241 267563 1039306 83226 2165313 2326067 2027694 2245360
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 14.2 6.8 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 85.8 93.2 100 100 100 100 100 100 93.7 89.8
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 6.3 10.2
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 > 60 µg/m3 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 20.6 24.8 20.2 29.4 23 23.3 23.6 25.5 29.8 29
Slovaška Češka Francija Španija Romunija Rusija Italija Albanija Poljska Srbija
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok 1008276 818439 761070 107773
PM10 št. izpostavljenih otrok 567747 2125088 14677679 6456773 66293 2186685 2153515
PM10 št. izpostavljenih otrok 85268 459356 4933105 2479108 150267 10579300 4428274 365376.2 5233822
PM10 št. izpostavljenih otrok 351385.9 2798475 2153232 1123594.3
PM10 št. izpostavljenih otrok 983648
PM10 > 60 µg/m3 št. izpostavljenih otrok
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 653015 2584444 20619060 10105705.9 216560 10579300 10174504 365376.2 10631990 1123594.3
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 4.9 8.1 0 0 7.5 0 1 0
PM10 % izpostavljenih otrok 86.9 82.2 71.2 63.9 30.6 0 21.5 0 20.3 0
PM10 % izpostavljenih otrok 13.1 17.8 23.9 24.5 69.4 100 43.5 100 49.2 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 3.5 0 0 27.5 0 20.3 100
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 9.3 0
PM10 > 60 µg/m3 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 24.8 25.8 26.2 26.3 30.3 33.3 32.5 38.5 35 40.1
Bolgarija Turčija BIH - Evropa
PM10 št. izpostavljenih otrok 3015114
PM10 št. izpostavljenih otrok 20129628
PM10 št. izpostavljenih otrok 60901218
PM10 št. izpostavljenih otrok 347730 29418538
PM10 št. izpostavljenih otrok 1650106 8076793.2
PM10 št. izpostavljenih otrok 1408304 13546193 15938145
PM10 > 60 µg/m3 št. izpostavljenih otrok 341464 6596424 374558.7 7312446.6
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 2097498 21792723 374558.7 144791882.8
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 2.1
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 13.9
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 42.1
PM10 % izpostavljenih otrok 16.6 0 0 20.3
PM10 % izpostavljenih otrok 0 7.6 0 5.6
PM10 % izpostavljenih otrok 67.1 62.2 0 11
PM10 > 60 µg/m3 % izpostavljenih otrok 16.3 30.3 100 5.1
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 52.9 58.1 60.9

Cilji

Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in zagotavljanje povprečne letne vrednosti delcev v zunanjem zraku za zdravje ljudi, to je 20 µg/m3 za PM10 in 10 µg/m3 za PM2.5 .

Za področje varovanje okolja so določene naslednje mejne vrednosti za delce PM10, ki se navezujejo tudi na zaščito zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- doseganje dnevne mejne koncentracije PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- doseganje letne mejne koncentracije PM10: 40 µg/m3.


Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje. Človek jih namreč proizvaja s svojimi aktivnostmi kot so promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002).

PM10 in stopnja ozona v zraku sta najpogostejša onesnaževalca zraka, ki povzročata škodljive učinke. Mehanizem, ki povzroča te učinke, lahko pripišemo oksidativnemu stresu. Oksidativni stres pomeni nastajanje reaktivnih snovi (radikalov), ki lahko poškodujejo dedno zasnovo. Reaktivne oksidativne skupine, ki se izdelujejo na odgovor zračnega onesnaženja, lahko okvarijo procese v celici in s tem uničenje celic, ali pa delujejo na dedno zasnovo v celici. Onesnaževalci imajo tudi škodljiv učinek na dedno zasnovo, tako da spremenijo izražanje genov, ne da bi poškodovali DNK. Ti mehanizmi naj bi bili tarča za zdravljenje alergij. Potrebne so nadaljnje študije, da bi prepoznali rizične otroke in razumeli, kako mehanizmi uravnavajo povezanost genetike in okolja (Kim BJ, Hong SJ, 2012).

Slika ZD3-5: Pot delcev skozi dihala

Vir: CEHAP, 2004

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS so otroci v Sloveniji, stari od 0-15 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM10 v območju 30-40 µg/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg PM10/m3). Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2010 v Murski Soboti in Celju največ otrok (v starostni skupini 0-15 let), ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal. Še posebej po št. sprejemov izstopa Murska Sobota v letu 2010. Slednje potrjujejo tudi podatki rednega monitoringa onesnaženosti zraka z delci. Iz njih je namreč razvidno, da je bilo v letu 2010 v Murski Soboti izmerjenih 52 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev PM10 (v skladu z zakonodajo je dovoljenih 35 preseganj). Na Agenciji RS za okolje, ki izvaja redni nacionalni monitoring onesnaženega zraka ocenjujejo, da je vzrok velik delež individualnih kurišč, ki prevladujejo predvsem tam, kjer ni zagotovljenega daljinskega ogrevanja.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-15 let, predstavlja dobrih 15 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo večje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali in prejemali ustrezno terapijo že pri svojih zdravnikih. Glede na izračun Svetovne zdravstvene organizacije bi se število sprejemov otrok (starih od 0-15 let) zaradi bolezni dihal v bolnišnico zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM10 za 10 µg/m3 bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Na podlagi metodologije, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (APHECOM, 2010), je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 odraslih oseb zaradi onesnaženja z delci PM10. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanja obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja in 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Pri vseh sprejemih je bil vzrok poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaženja z delci PM10. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM10 20ug/m3, vseh navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).

Izpostavljenost PM10 povzroči poslabšanje bronhitisa pri otrocih. V Sloveniji je približno 23 % otrok (0-17 let), ki so v bolnišnico sprejeti zaradi kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Nekatere študije pričajo tudi o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).

Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo v obdobju 2001 - 2010 od 18 – 41 % prebivalcev, ki živijo v urbanem okolju, izpostavljenih koncentracijam PM10, ki so nad predpisano mejno vrednostjo EU za varovanje zdravja ljudi (EEA, 2012).  Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je v Evropi večina (82,8 %) prebivalcev izpostavljena povišanim koncentracijam delcev, ki so nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg/m3), 23,3 % prebivalcev pa koncentracijam nad priporočili EU za varovanje okolja (40 µg/m3) (ENHIS, 2011). Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da so bili v letu 2009 bolj onesnaženemu zraku zaradi PM10 izpostavljeni prebivalci v nekaterih vzhodnih in jugovzhodnih državah Evrope. Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta izvajajo za zmanjšanje onesnaženosti. Slednje je razvidno tudi iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM10 v skupini držav EU-27. Slovenija sodi med bolj onesnažene države s PM10, letna mejna vrednost PM10 pa je nad povprečjem EU-27 (podatki za leto 2009). Letna mejna vrednost presega tudi po WHO določena priporočila (ENHIS, 2011).

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti; pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5%, in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Zato predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m3 za PM2.5 in 20 µg/m3 za PM10 (WHO, 2006).  


HTML Online Editor Sample

Podatki za Slovenijo

Okoljski del podatkov

Cilji povzeti:Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02 in spremembe) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 127/03, 36/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 28.9.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2011.
Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.
Za izračun izpostavljenosti delcem PM10 so bila upoštevana merilna mesta tipa B-ozadje, in sicer na mestnih območjih (U) Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Zagorje; na primestnih območjih (S) Trbovlje ter na obmestnem podeželskem območju (R(NC)) Murska Sobota - Rakičan. Za kazalec so bile upoštevane povprečne letne vrednosti koncentracij delcev PM10 (μg/m3) z upoštevanim korekcijskim faktorjem.
Metodologija obdelave podatkov: Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10, in sicer od 0-30 µg/m3, 30-40 µg/m3, 40-50 µg/m3 in 50 µg/m3. Zajeta je vzorčna skupina otrok v starosti od 0-15 let. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10, je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupino koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Za posamezna merilna mesta je bil uporabljen podatek o povprečni letni vrednosti koncentracij delcev PM10 v μg/m3. Posamezna mestna in primestna območja so bila nato razvrščena v skupine – 1. skupina zajema merilna mesta, kjer so bile povprečne letne koncentracije med 0 in 30 μg/m3, 2. skupina zajema merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 30 in 40 μg/m3, 3. skupina merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 40 in 50 μg/m3 ter zadnja, 5. skupina merilna mesta s koncentracijo nad 50 μg/m3. Nato smo pogledali, koliko otrok je živelo na območjih, ki so bila uvrščena v posamezne skupine. Izračunali smo deleže otrok, ki so glede na vse otroke v slovenskih mestih izpostavljeni povišanim koncentracijam ozona določeno število dni v letu.
Obremenjenost z delci PM10 v Ljubljani in breme bolezni smo izračunali z metodologijo APHECOM. Metoda upošteva obremenjenost bolnikov z boleznimi srca in ožilja ter dihal z delci ali ozonom in posledično prezgodnjo umrljivost in/ali sprejem v bolnišnico zaradi poslabšanja osnovne bolezni. Metoda je postavljena na osnovi predpostavke, koliko ljudi manj bi umrlo, oziroma koliko manj bi bilo sprejemov v bolnišnico, če trenutna stopnja onesnaženosti z delci PM10 ne bi presegla povprečne letne stopnje onesnaženosti 20 ug/m3.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o koncentracijah PM10 v zunanjem zraku so obteženi s korekcijskim faktorjem, določenim s strani Agencije RS za okolje po enotni evropski metodologiji. Zato so podatki o gibanju koncentracije PM10 primerljivi s podatki PM10 v zunanjem zraku drugih držav.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Zdravstveni del podatkov

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide (2006)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka bolnišničnih obravnav
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.1.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2011. Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v določeni upravni enoti v določenem letu.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki jih Slovenija redno izmenjuje s Svetovno zdravstveno organizacijo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po izbranihupravnih enotah (podatki o številu otrok (0-vključno 14 let)
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2011. Podatki se zbirajo na polletni ravni (stanje po 1.7. - H2).

Metodologija obdelave podatkov:
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir:Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so bili pridobljeni s strani nacionalnih oz. lokalnih mrež za spremljanje kakovosti zraka (AirBase - public air quality database), podatki o številu otrok pa z Evropske statistične organizacije (EUROSTAT).
Podatke o izpostavljenost mestnega prebivalstva onesnaženosti zraka s trdimi delci zbira tudi EUROSTAT > Sustainable development indicators > Public health > Urban population exposure to air pollution by particulate matter.
Skrbnik podatkov: ENHIS (Svetovna zdravstvena organizacija) in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: januar 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki ENHIS so na voljo za leto 2009. Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so del AirBASE – vključena so mestna (U) in primestna (S) merilna mesta, za katera obstajajo podatki za vsaj 75 % dni v letu. Za posamezne države je lahko reprezentativnih več merilnih mest, za Slovenijo so upoštevani le podatki iz merilnega mesta Ljubljana. Podatki izračunani na EUROSTAT-u so na voljo za obdobje 1999-2010 in se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljene so letne povprečne koncentracije delcev v zunanjem zraku ter število otrok, ki živi v zaledju izbrane postaje. Na podlagi teh podatkov so izračunani deleži otrok, ki živijo na območjih z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10. EUROSTAT podaja že izračunane podatke populaciji prilagojenih srednjih vrednosti letnih koncentracij PM10.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Na grafu ZD3-4 so pri izračunu za Evropo upoštevane naslednje države: Islandija, Finska, Irska, Estonija, Švedska, Danska, Norveška, Združeno kraljestvo, Švica, Nemčija, Belorusija, Portugalska, Latvija, Slovenija, Litva, Luksemburg, Avstrija, Nizozemska, Madžarska, Belgija, Slovaška, Češka, Francija, Španija, Romunija, Rusija, Italija, Albanija, Poljska, Srbija, Bolgarija, Turčija in BIH.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Zaradi skupne metodologije zbiranja so podatki med državami mednarodno primerljivi. Podatki o številu prebivalcev v mestih so ažurirani manj pogosto, vendar to ne vpliva na izračun kazalca, saj same spremembe prebivalstva med leti bistveno ne vplivajo na potek trenda. Podatki pred letom 2002 niso na voljo za vse države.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  • Agencija RS za okolje. Podatki o koncentracijah ozona za Slovenijo. Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije RS za okolje. Ljubljana.
  • Air Quality Guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. WHO, 2006.
  • APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
  • Asher MI et al. Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phase One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 2006, 368:733-743.
  • Brook RD, Franklin B, Cascio W et al. Air pollution and cardiovascular disease: a statement for healthcare professional from the Expert Panel on Population and Prevention Science of the American Heart Association. Circulation 109: 2655-2671 (2004), Simkhovicz BZ, Kleinman MT, Klonet RA, Air pollution and cardiovascular injury epidemiology, toxicology, and mechanisms. J Am Coll Cardiol 52: 719-726.
  • Brunekreeft Bert. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, october 2002 1233 – 1242.
  • Cohen AJ et al. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433 (7 March 2007).
  • EEA, 2012. SOER 2010, State and outlook. Copenhagen, EEA.
  • ENHIS, 2011. Exposure to air pollution (particulate matter) in outdoor air. World Health Organization, Europe.
  • EUROSTAT, 2011. Urban population exposure to air pollution by particulate matter. AirBase - public air quality database. Luxembourg.
  • Inštitut za varovanje zdravja RS, 2011. Zbirka bolnišničnih obravnav. Ljubljana, IVZ RS.
  • Kim BJ, Hong SJ. Anbient Air pollution and allergic diseases in children.Korean J Pediatr,2012 ;55(6):185-92.
  • Statistični urad RS. Prebivalstvo po izbranihobčinah. Stanje po 1.7. Ljubljana, 2012.
  • WHO, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Budapest.


 


TWITTER