KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Otroci so v Sloveniji izpostavljeni koncentracijam 30-40 µg PM10/m3, kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije. Število sprejemov otrok, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal predstavlja dobrih 15% vseh sprejemov (IVZ RS, 2009). Pri tem po številu otrok izstopa Zasavje, kjer so koncentracije PM10 med višjimi v Sloveniji.


Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v obdobju 2002 – 2007. Pri tem je zajeta vzorčna skupina otrok v starosti od 0-15 let. Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10 in sicer od 0-30 µg/m3, 30-40 µg/m3, 40-50 µg/m3 in > 50 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljenih posamezni skupini koncentracije PM10 je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupno koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Meritve PM10 zagotavlja Agencija RS za okolje v okviru rednega monitoringa kakovosti zunanjega zraka.

Delež otrok v starostni skupini od 0-15, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, je prikazano za obdobje 2002-2007. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal in skupnim številom otrok v tem mestu v določenem letu.

Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti prašnim delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo ter zdravjem otrok, kot še posebej ranljive družbene skupine (Cohen et al., 2004).


Grafi

Slika ZD03-1: Izpostavljenost otrok (0-15 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku v obdobju 2002-2007 (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2009 in Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
0-30 µg/m3 št. 0 0 0 0 0 9
30-40 µg/m3 št. 8 8 29 66 78 89
40-50 µg/m3 št. 92 58 71 29 22 3
> 50 µg/m3 št. 0 34 0 5 0 0
Slika ZD03-2: Gibanje letne koncentracije delcev PM10 v mestih v obdobju 2002-2008 (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Ljubljana µg/m3 42 46 41 37 33 32 30
Maribor µg/m3 50 58 46 43 43 40 34
Celje µg/m3 46 53 40 43 35 32 30
Murska Sobota-Rakičan µg/m3 40 43 31 37 34 30 30
Nova Gorica µg/m3 39 37 34 34 34 33 31
Trbovlje µg/m3 47 52 40 55 40 37 38
Zagorje µg/m3 47 51 45 52 46 41 43
EU letna mejna vrednost µg/m3 40 40 40 40 40 40 40
WHO letna mejna vrednost µg/m3 20.3 20 20 20 20 20 20
Slika ZD03-3: Delež otrok v starostni skupini 0-15 let, ki so bili v obdobju 2002-2007 sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po občini rojstva otroka
Viri:

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico št. 786 706 805 961 1020 973
Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico št. 544 546 526 496 433 426
Celje - otroci sprejeti v bolnišnico št. 255 196 223 249 237 229
Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico št. 78 73 96 81 77 104
Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico št. 95 154 137 119 149 131
Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico št. 97 91 79 88 77 90
Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico št. 142 59 67 45 62 80
Ljubljana - skupaj otrok v občini št. 46046 45044 44506 44416 44330 44498
Maribor - skupaj otrok v občini št. 18487 18017 17660 17530 17338 17722
Celje - skupaj otrok v občini št. 8961 8681 8624 8538 8497 8534
Murska Sobota - skupaj otrok v občini št. 8443 8204 8039 7908 7787 7685
Nova Gorica - skupaj otrok v občini št. 7925 7709 7600 7582 7500 7515
Trbovlje - skupaj otrok v občini št. 2356 2245 2167 2107 2068 2057
Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini št. 2664 2605 2501 2476 2447 2443
Ljubljana % 1.7 1.6 1.8 2.2 2.3 2.2
Maribor % 2.9 3 3 2.8 2.5 2.4
Celje % 2.8 2.3 2.6 2.9 2.8 2.7
Murska Sobota % 0.9 0.9 1.2 1 1 1.4
Nova Gorica % 1.2 2 1.8 1.6 2 1.7
Trbovlje % 4.1 4.1 4.5 4.2 3.7 4.4
Zagorje ob Savi % 5.3 2.3 2.7 1.8 2.5 3.3
Slika ZD03-4: Delež otrok v letu 2006, ki so bili izpostavljeni onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 in živijo v mestih v izbranih evropskih državah
Viri:

The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2007

Prikaži podatke
Finska Irska Švedska Litva Islandija Francja Norveška Estonija Velika Britanija Švica
µg/m3 321416 429335 24323
µg/m3 978551 1141178 1455002 14200 6853532 135879 2199233
µg/m3 499510 590100 160594 18274949 808602 434763 24327040 1770190
µg/m3 113527
µg/m3
µg/m3
60-80 µg/m3
% 24.7 0 0 0 0 1.7 2.5 0 0 0
% 75.3 100 74.4 2.3 0 26.8 14 0 8.3 0
% 0 0 25.6 97.7 100 71.5 83.5 100 91.7 94
% 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6
% 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
% 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
60-80 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
prebivalci št. 1299967 1141178 1954512 604300 160594 25557816 968804 434763 26526273 1883717
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 15.8 15.8 20 20.2 20.3 21.1 22.4 22.7 24.6 25.3
Nemčija Danska Avstrija Portugalska Nizozemska Španija Slovenija Slovaška Belgija Grčija
µg/m3
µg/m3 812393 606072
µg/m3 19302917 1694590 2123025 381057 552149 4381386 27113 749664 1262753
µg/m3 3666201 676045 784820 1451944 2130238 365779 260557 1425067 3821970
µg/m3 2916927 147457
µg/m3 54405 285763
60-80 µg/m3 30664
% 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
% 3.4 0 0 0 0 6 0 0 0 0
% 81.2 100 75.8 32.7 27.6 43.7 6.9 60.3 42.5 0
% 15.4 0 24.2 67.3 72.4 21.2 93.1 21 47.9 100
% 0 0 0 0 0 29.1 0 11.9 0 0
% 0 0 0 0 0 0 0 4.4 9.6 0
60-80 % 0 0 0 0 0 0 0 2.5 0 0
prebivalci št. 23781511 1694590 2799070 1165877 2004093 10034623 392892 1242747 2973583 3821970
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 25.8 27.1 30 30.2 32.1 33 33.1 33.8 34.1 36
Češka Madžarska Italija Poljska Srbija Bolgarija Romunija
µg/m3 32549
µg/m3 96625 142335 17300
µg/m3 459832 66340 5265867 801600 199869 73586
µg/m3 2253762 2189407 4126697 5949600 47412
µg/m3 936362 1010278 2829600 1168454 224644
µg/m3 191285 3629602 815800 2361610
60-80 µg/m3 28243 1384092 1248600 399212
% 0.8 0 0 0 0 0 0
% 0 4.1 0.9 0.1 0 0 0
% 11.8 2.8 33.8 6.9 0 22.9 3
% 57.8 93.1 26.5 51 0 5.4 0
% 24 0 6.5 24.3 100 25.8 0
% 4.9 0 23.3 7 0 0 97
60-80 % 0.7 0 8.9 10.7 0 45.8 0
prebivalci št. 3902033 2352372 15558871 11662500 1168454 871137 2435196
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 36.7 36.9 39.4 41.7 47.1 49.9 51.9

Cilji

Varovanje zdravja otrok oz. varovanje dihal je prioriteta javno zdravstvenih politik v EU. Pri tem so otroci izpostavljeni kot posebej ogrožena družbena skupina. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi bilo potrebno zmanjšati tveganje za zdravje in zagotoviti povprečno letno vrednost delcev v zunanjem zraku in sicer 10 µg/m3 za PM2.5 in 20 µg/m3 za PM10 (Hong et al., 2002).


Prašni delci se nahajajo povsod, kjer živijo ljudje. Človek jih proizvaja s svojimi aktivnostmi, kot so promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Prašni delci, manjši od 10 µm, so onesnaževalci zraka, ki lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002).

Večina (89%) prebivalcev evropskih mest, v katerih stalno merijo PM10, je izpostavljenih koncentracijam, ki so nad vrednostmi, ki jih priporoča svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju WHO) (WHO, 2006). Po WHO je priporočljiva letna koncentracija PM10 20 µg/m3. Ta vrednost predstavlja pomembno tveganje za zdravje otrok, saj povišane koncentracije lahko vplivajo na npr. nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Daljša izpostavljenost povišanim koncentracijam PM10 poveča tudi stopnjo umrljivosti pri odraslih. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Iz slike ZD3-4, ki predstavlja odstotek otrok v letu 2006, ki so bili izpostavljeni onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 in živijo v mestih v izbranih evropskih državah, je razvidno, da je število izpostavljenih otrok večje kot v nekaterih vzhodnih in jugovzhodnih državah Evrope. Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta sprejemajo za zmanjšanje onesnaženosti.

Čeprav v starejših študijah niso ugotavljali povezave med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in povečano pogostnostjo astme pri otrocih, kažejo raziskave, opravljene v zadnjem času, povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku s PM10 in povečanim obolevanjem za astmo. Svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi podatkov iz leta 1990 podala zaključek, da v Evropi okoli 700 smrti otrok, starih od 0-4 leta, povzroči akutno obolenje dihal, ki ga lahko pripišemo izpostavljenosti PM10 (Cohen et al., 2004). Merjenje učinkov izpostavljenosti PM10 na obolevnost je zahtevnejše in manj natančno, vendar predhodne analize WHO kažejo, da bi z zmanjšanjem koncentracije PM10 na 20 µg/m3 zmanjšali incidenco kašlja in bolezni spodnjih dihal za 7%, sprejeme v bolnišnico zaradi respiratornih obolenj pri otrocih, mlajših od 15 let, pa za 2% na leto (WHO, 2005).

Slika ZD3-1 kaže, da so otroci v Sloveniji, stari od 0-15 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM10 v območju 30-40 µg/m3. Pri tem velja izpostaviti predvsem Zasavje (Zagorje ob Savi), kjer letna koncentracija PM10 v letu 2008 še vedno presega tako priporočeno vrednost (20 µg/m3) kot predpisano mejno vrednost (40 µg/m3). Slika ZD3-2 kaže, da se gibajo letne koncentracije PM10 na vseh merilnih mestih v Sloveniji nad s strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočeno vrednostjo (20 µg/m3). Iz podatkov na sliki ZD3-3 je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2007 največ otrok v starostni skupini 0-15 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal, ravno v Zasavju, kjer so koncentracije PM10 med višjimi v Sloveniji.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-15 let, predstavlja dobrih 15% vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo še veliko večje, če ne bi bili ti bolniki dobro vodeni s strani otroških zdravnikov. Glede na izračun WHO bi se število sprejemov otrok zaradi bolezni dihal v bolnišnico, starih od 0-15 let, zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM10 za 10 µg/m3 bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18% na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti. Pri dolgotrajni izpostavljenosti prašnim delcem se poveča za 0,5% in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše, od 2,5 µm, avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Zato predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m3 za PM2.5 in 20 µg/m3 za PM10 (Hong et al., 2002).


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Okoljski del podatkov

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki za Slovenijo so povzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije Republike Slovenije za okolje.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 9.6.2009

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2007. Agencija RS razpolaga z urno bazo tekočih podatkov. Letni podatki za preteklo leto so na voljo javnosti v prvi polovici prihodnjega leta.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o koncentracijah PM10 v zunanjem zraku so obteženi s korekcijskim faktorjem, določenim s strani Agencije RS za okolje in so primerljivi s podatki PM10 v zunanjem zraku drugih držav.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Zdravstveni del podatkov

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide (Global update 2005)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.

Skrbnik podatkov: IVZ RS

Datum zajema podatkov za kazalec: 9.6.2009

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2007. Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so bili pridobljeni s strani nacionalnih oz. lokalnih mrež za spremljanje kakovosti zraka, podatki o številu otrok pa z Evropske statistične organizacije (EUROSTAT).

Izvorna baza podatkov oz. vir: AirBase - public air quality database in EUROSTAT
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA) in EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 2004-2006
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljene so letne povprečne koncentracije delcev v zunanjem zraku, ter število otrok, ki živi v zaledju izbrane postaje. Na podlagi teh podatkov so izračunani deleži otrok, ki živijo na območjih z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: podatek pridobljen na majhnem vzorcu
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Air Quality Guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. WHO, 2006.
- Bert Brunekreeft. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, october 2002 1233 – 1242.
- Cohen AJ et al. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433 (7 March 2007).
- ENHIS, 2007. Exposure of children to air pollution (particulate matter) in outdoor air. World Health Organization, Europe.
- Hong YC et al. Air pollution: a new risk factor in ischemic stroke mortality. Stroke, 2002, 110: 221- 228.
- Implementing environment and health information system in Europe. WHO European Centre for Environment and Health. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2005. (7 March 2007).


Related indicators