KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1961–2018 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.


Kazalec podaja letne temperaturne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka ter število vročih dni in ledenih dni za šest krajev po Sloveniji. Predstavljene so tudi predvidene spremembe v številu vročih, hladnih in ledenih dni na podlagi podnebnih scenarijev. 

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši, skrb za zdravje ljudi pa vse bolj pomembna.


Grafi

Slika PS07-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v Sloveniji, 1961-2018
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

maks. Kredarica [°C]

maks. Rateče [°C]

maks. Murska Sobota [°C]

maks. Novo mesto [°C]

maks. Ljubljana [°C]

maks. Portorož [°C]

min. Kredarica [°C]

min. Rateče [°C]

min. Murska Sobota [°C]

min. Novo mesto [°C]

min. Ljubljana [°C]

min. Portorož [°C]

1961

15,40

29

33,60

33,80

33,90

-24,10

-21,20

-22,40

-20,40

-15,20

1962

17,40

29,80

32,60

33,90

33,50

-25,80

-19

-16,70

-17

-13,80

1963

14

28,60

33,90

35,40

33,80

-28

-23,20

-31

-23,60

-20,20

1964

16,70

28,40

31,20

32,30

32,20

-21

-19,70

-21,20

-17,10

-15,30

1965

16,30

30,40

32

34

34,70

-22,80

-19,80

-18,40

-16,90

-11,50

1966

16,70

29,40

30,60

30,40

31,30

-21,30

-20,20

-22,10

-17,80

-15,30

1967

16,60

30,60

33,30

34,20

33,50

-21,70

-20,40

-23,80

-22,30

-13,70

1968

16,80

30,40

37,20

36,20

35,30

-26,70

-24,80

-25,50

-23,40

-19,70

1969

15,60

30,50

33,20

31,80

33,60

-22,60

-23

-27,60

-21,60

-16,30

1970

17

29,30

31,80

32,60

33,20

-22,60

-22

-18,80

-18,40

-13,70

1971

18,10

32,10

34,40

36,40

36,50

-28,10

-22

-18,60

-14,50

-14,70

1972

17,40

29,20

32,40

32,50

33,20

-19,10

-15,20

-14

-10,90

-10

1973

16,10

28,40

30,40

31,70

31,40

-24

-18,80

-17,50

-15,60

-16

1974

16,60

30,70

32,40

32,90

33,10

-17,70

-12,20

-7,70

-7,50

-6,70

1975

18,40

28

29,80

31,20

32

-20,60

-17,60

-11,20

-10,80

-9,90

1976

15

30

32,30

32,60

34

-22,20

-19,80

-22,40

-15,90

-14,60

1977

13,80

28,80

31,20

31,10

32

-19,10

-17,70

-20,70

-11,60

-8,40

1978

14,60

26,70

29,40

31

29,60

-19,90

-21,20

-23,60

-16,70

-12,20

1979

14

27,40

30,50

32,60

31,80

-27,80

-22,70

-20

-17

-14,50

1980

17,80

28,50

30,80

31,60

32,80

-22,20

-20,10

-22,20

-17,30

-15,20

1981

18

29

32,10

31,70

33,70

-25,10

-21,80

-21,60

-16,10

-14,40

1982

16,60

28,80

31,80

31,70

32,80

-23,40

-19,30

-19

-12,20

-10,60

1983

21,60

36,10

35,60

34,70

37,10

-22,70

-20,20

-17,40

-15,20

-14,10

1984

18,20

31,80

31,20

33,50

33,30

-21,10

-20,40

-19,60

-13,70

-12,90

1985

16

29,30

31,80

32,10

33,10

-28,30

-26,40

-26,40

-23,50

-20,30

1986

14,30

29,70

32,70

32,50

32,70

-22,60

-22

-22,70

-17,10

-13,30

1987

17

27,80

33,10

31,70

33,20

-24,20

-24,30

-26,90

-19,40

-18,30

1988

15,80

29,80

34,80

34,30

34,90

-21,40

-19,20

-16,60

-15,10

-14,50

1989

15,10

29,10

30,90

30,40

32

33

-17,60

-14,20

-13,10

-11,60

-11,40

-6,90

1990

15,90

28,40

32,40

33

33,40

34,90

-19,60

-14,40

-14,10

-13,40

-11,10

-5

1991

16,60

30,50

33,20

33,20

34,20

33,60

-25,30

-20,40

-17,10

-15,80

-14,60

-10,30

1992

17,80

33,20

37,20

36,20

36,50

34,70

-22,70

-15,60

-11,50

-12,30

-11,30

-6,20

1993

15,40

30,40

35,20

35,60

34,90

34,10

-25,20

-18,20

-17,30

-18,60

-12,60

-6,80

1994

16,10

31,60

34,10

34,70

34,70

35,70

-22,60

-17,60

-17,50

-14

-10,60

-8,20

1995

17,80

30,10

31,40

31,40

33,50

34,40

-20,80

-15,50

-19,40

-11,70

-9,20

-6,40

1996

14,30

29,20

32,20

32

33,30

34,40

-26,30

-20,80

-21,30

-17,10

-13

-8,50

1997

16,80

27,80

30,40

30

30,80

31,40

-17,80

-13,10

-13,40

-9,50

-9,10

-4,40

1998

17,80

32,40

33,50

33,80

34,10

36,30

-19,90

-16,70

-15,60

-14,40

-13,10

-6,30

1999

17,40

29,30

32,90

33,30

33,10

33

-24,80

-20,30

-16

-14

-11,90

-5,50

2000

18

31

37,90

36,70

35,60

35

-23,70

-20,40

-14,60

-15,70

-14

-9,50

2001

16,90

30,30

35,60

35,50

35,20

34,70

-24,20

-18,10

-22

-15,10

-14,50

-7,80

2002

16,70

31,70

34,10

34

34,90

34

-19,60

-17,50

-13,70

-12,40

-12,90

-7,50

2003

18,60

34,30

38,40

38,40

37,30

36,90

-20,90

-21

-21,60

-18,20

-16,20

-8,80

2004

15,60

31,40

33,40

33

34,30

34,90

-19,20

-20,10

-18,80

-15,20

-11,20

-8,60

2005

18,40

30,80

33,40

33,40

35

34,60

-25,80

-24,30

-24,10

-17,20

-14,10

-10,50

2006

17,30

32,60

33,30

34,40

35,90

35,90

-19,10

-20,40

-22,60

-16,10

-15,70

-8,60

2007

18,20

32,30

39,10

36,60

37

36,70

-18,40

-14

-8,20

-9,40

-6,90

-3,60

2008

16,40

30,50

33,20

32,70

32,70

33,50

-18,90

-16,70

-11

-9,60

-7,70

-6,70

2009

17

30,40

33,70

33,70

32,90

33,80

-23,10

-21,20

-21,10

-15,90

-13,10

-9,90

2010

16,20

31,80

33,50

35,60

35,90

35,50

-22,50

-20,70

-20,30

-14,90

-11,90

-7,40

2011

19,60

32,80

35

36,70

36

35,10

-19,20

-16,30

-10,40

-10,30

-7,60

-5,70

2012

18,80

33

37,20

37,80

37,10

36,80

-25

-17,40

-20,40

-16,60

-12,20

-8,10

2013

19,10

35,80

40,10

39,90

40,20

37,30

-19,90

-16,80

-15,50

-10

-7,20

-3,80

2014

15,50

31

34,40

33,60

35

33,60

-20,40

-14,20

-15,60

-14,10

-11

-2

2015

18,10

32,40

35,70

35

36,50

37,40

-19,30

-13,60

-11,70

-14,80

-9,60

-3,50

2016

17,30

30,30

33,40

34

33,70

34,50

-19,50

-13,20

-11,50

-10,30

-8,20

-4,60

2017

19,30

32,50

37,80

36,70

38,10

37,30

-24

-19

-16,30

-16,90

-13,30

-8,70

2018

17,40

31,80

34

33,40

34,60

35,40

-27,20

-21,10

-19,10

-17,20

-12,70

-5,90

Slika PS07-2: Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji, 1961-2018
Viri: 

 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

Kredarica [število dni]

Rateče [število dni]

Murska Sobota [število dni]

Novo mesto [število dni]

Ljubljana [število dni]

Portorož [število dni]

1961

0

0

9

9

11

1962

0

0

8

16

16

1963

0

0

14

15

14

1964

0

0

2

3

7

1965

0

1

3

9

10

1966

0

0

2

3

4

1967

0

1

10

14

18

1968

0

1

7

8

8

1969

0

1

5

7

6

1970

0

0

3

6

12

1971

0

1

11

11

18

1972

0

0

5

8

7

1973

0

0

2

4

8

1974

0

2

12

8

15

1975

0

0

0

2

3

1976

0

0

6

7

7

1977

0

0

1

1

4

1978

0

0

0

1

0

1979

0

0

3

7

5

1980

0

0

4

4

7

1981

0

0

4

6

7

1982

0

0

4

3

10

1983

0

8

13

10

18

1984

0

3

2

6

4

1985

0

0

9

7

17

1986

0

0

7

9

12

1987

0

0

11

7

10

16

1988

0

0

18

16

24

34

1989

0

0

4

3

7

9

1990

0

0

10

9

9

13

1991

0

1

11

7

15

26

1992

0

13

36

22

26

25

1993

0

1

27

24

21

23

1994

0

6

29

25

31

52

1995

0

1

6

5

14

21

1996

0

0

5

6

7

7

1997

0

0

1

0

3

9

1998

0

5

16

23

32

36

1999

0

0

10

13

13

23

2000

0

2

32

30

27

24

2001

0

2

30

28

29

36

2002

0

3

20

12

14

17

2003

0

14

55

56

54

68

2004

0

2

13

14

14

21

2005

0

3

14

15

16

23

2006

0

12

25

25

28

39

2007

0

7

28

23

24

34

2008

0

1

18

14

17

40

2009

0

1

14

20

23

38

2010

0

7

22

22

20

21

2011

0

7

23

29

28

28

2012

0

8

41

37

39

57

2013

0

16

29

29

35

43

2014

0

1

14

12

14

12

2015

0

12

40

42

43

51

2016

0

1

17

16

19

52

2017

0

6

34

45

42

44

2018

0

7

28

25

33

48

Slika PS07-3: Število ledenih dni (z najvišjo temperaturo pod lediščem) v Sloveniji, 1961-2018
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke

Kredarica [število dni]

Rateče [število dni]

Murska Sobota [število dni]

Novo mesto [število dni]

Ljubljana [število dni]

Portorož [število dni]

1961

131

31

25

18

22

1962

187

43

33

31

31

1963

148

56

60

54

49

1964

171

41

35

32

31

1965

174

39

18

14

17

1966

156

33

23

18

23

1967

142

35

19

20

20

1968

165

43

38

29

28

1969

166

57

42

38

35

1970

174

40

28

25

22

1971

162

36

36

26

29

1972

172

45

32

30

22

1973

162

27

15

13

14

1974

196

6

1

3

1

1975

165

15

5

6

11

1976

171

35

25

22

17

1977

141

28

16

13

9

1978

164

40

30

26

20

1979

163

31

18

14

12

1980

167

48

31

24

21

1981

148

34

17

16

17

1982

151

26

28

26

21

1983

130

25

24

18

11

1984

166

36

19

20

16

1985

164

43

40

32

31

1986

149

45

45

37

36

1987

160

41

39

28

23

1988

149

13

10

6

13

1989

126

13

14

7

6

0

1990

127

26

20

16

16

0

1991

165

45

24

20

25

1

1992

131

21

12

15

15

0

1993

128

28

28

24

21

1

1994

137

17

16

13

5

1

1995

148

28

23

16

7

0

1996

159

37

46

46

37

3

1997

143

22

22

15

12

0

1998

147

28

23

19

17

0

1999

126

26

27

20

20

0

2000

124

18

19

12

12

0

2001

151

33

20

15

17

0

2002

121

21

21

18

14

0

2003

144

22

23

22

14

0

2004

142

29

19

14

14

0

2005

142

50

22

19

11

0

2006

132

28

27

14

15

0

2007

127

7

15

18

11

0

2008

151

16

10

9

8

0

2009

155

31

20

23

21

1

2010

169

54

26

26

25

0

2011

123

21

21

19

13

0

2012

130

31

20

19

20

6

2013

148

23

14

11

10

0

2014

117

14

12

9

6

0

2015

111

11

7

5

2

0

2016

149

8

17

13

11

0

2017

132

28

24

19

18

0

2018

114

26

12

11

7

2

Slika PS07-4: Predvidena sprememba v številu vročih dni v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)
Slika PS07-5: Predvidena sprememba v številu hladnih in ledenih dni v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)

Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih temperaturnih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

Spremljanje ekstremnih temperaturnih dogodkov je pomembno tudi zaradi uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (gradbeništvo, javno zdravstvo, kmetijstvo, turizem). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.

V obdobju 1961–2018 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature ter absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni najnižji temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni najvišji temperaturi zraka. V tem stoletju opažamo precej večjo pogostost zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 ºC. Poleti 2013 je bila na večjem številu postaj izmerjena najvišja temperatura doslej, nekoliko je bil presežen tudi slovenski temperaturni rekord, ki zdaj znaša 40,8 ºC. Niz podatkov za Letališče Portorož je prekratek, da bi pokazal značilnosti trenda in bi ga lahko primerjali z ostalimi merilnimi mesti.

Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo rekordno veliko vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Trend števila vročih dni je pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč. Vpliv naravne spremenljivosti je večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2019). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v sredi tega stoletja. Z namenom prilagajanja na ekstremne temperaturne dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za temperaturne kazalnike do konca 21. stoletja.

Kazalnik števila vročih dni, ko najvišja temperatura preseže 30 °C, kaže na postopno povečevanje števila takih dni. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države od 5 do 10 več kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Nekoliko višja ocena (do 30 dni več) velja za večji del države v drugem in po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 tudi tretjem obdobju. Konec stoletja nas po najbolj pesimističnem scenariju RCP8.5 v nižinskem delu čaka tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju.

Število hladnih in ledenih dni je močno odvisno od reliefne oblikovanosti površja in nadmorske višine. Najmanjše spremembe pri teh kazalnikih so pričakovano v jugozahodni regiji, saj tu že v današnjem podnebju zelo redko zaznamo kak leden dan. Največji upad števila ledenih dni, ko najvišja temperatura ne preseže 0 °C, oziroma števila hladnih dni, ko dnevna najnižja temperatura pade pod 0 °C, v prihodnosti pričakujemo v visokogorju in na alpsko-dinarski pregradi.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. 8. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2018. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura) in kot število dni z najvišjo temperaturo nad 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: EU Strategy on adaptation to climate change, Evropska agencija za okolje in Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. avgust 2017
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti iz indikatorjev Evropske agencije za okolje in se osvežujejo vsakih nekaj let.

Metodologija obdelave podatkov: deskriptivni indikatorji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO
  2. Izredni dogodki, ARSO (26. 8. 2019).
  3. Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes,2013
  4. Svetovna meteorološka organizacija, WMO Statement on the State of the Global Climate in 2018, https://library.wmo.int/doc_num.php?explnum_id=5789,
  5. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Uradni list RS, št. 60/17)
  6. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, Ljubljana, november 2018, izdajatelj: ARSO


Povezani kazalci