KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1961–2018 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.


Kazalec podaja letne temperaturne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka ter število vročih dni in ledenih dni za šest krajev po Sloveniji. Predstavljene so tudi predvidene spremembe v številu vročih, hladnih in ledenih dni na podlagi podnebnih scenarijev. 

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši, skrb za zdravje ljudi pa vse bolj pomembna.


Grafi

Slika PP07-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v Sloveniji, 1961-2018
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
maks. Kredarica [°C] maks. Rateče [°C] maks. Murska Sobota [°C] maks. Novo mesto [°C] maks. Ljubljana [°C] maks. Portorož [°C] min. Kredarica [°C] min. Rateče [°C] min. Murska Sobota [°C] min. Novo mesto [°C] min. Ljubljana [°C] min. Portorož [°C]
1961 15,40 29 33,60 33,80 33,90 -24,10 -21,20 -22,40 -20,40 -15,20
1962 17,40 29,80 32,60 33,90 33,50 -25,80 -19 -16,70 -17 -13,80
1963 14 28,60 33,90 35,40 33,80 -28 -23,20 -31 -23,60 -20,20
1964 16,70 28,40 31,20 32,30 32,20 -21 -19,70 -21,20 -17,10 -15,30
1965 16,30 30,40 32 34 34,70 -22,80 -19,80 -18,40 -16,90 -11,50
1966 16,70 29,40 30,60 30,40 31,30 -21,30 -20,20 -22,10 -17,80 -15,30
1967 16,60 30,60 33,30 34,20 33,50 -21,70 -20,40 -23,80 -22,30 -13,70
1968 16,80 30,40 37,20 36,20 35,30 -26,70 -24,80 -25,50 -23,40 -19,70
1969 15,60 30,50 33,20 31,80 33,60 -22,60 -23 -27,60 -21,60 -16,30
1970 17 29,30 31,80 32,60 33,20 -22,60 -22 -18,80 -18,40 -13,70
1971 18,10 32,10 34,40 36,40 36,50 -28,10 -22 -18,60 -14,50 -14,70
1972 17,40 29,20 32,40 32,50 33,20 -19,10 -15,20 -14 -10,90 -10
1973 16,10 28,40 30,40 31,70 31,40 -24 -18,80 -17,50 -15,60 -16
1974 16,60 30,70 32,40 32,90 33,10 -17,70 -12,20 -7,70 -7,50 -6,70
1975 18,40 28 29,80 31,20 32 -20,60 -17,60 -11,20 -10,80 -9,90
1976 15 30 32,30 32,60 34 -22,20 -19,80 -22,40 -15,90 -14,60
1977 13,80 28,80 31,20 31,10 32 -19,10 -17,70 -20,70 -11,60 -8,40
1978 14,60 26,70 29,40 31 29,60 -19,90 -21,20 -23,60 -16,70 -12,20
1979 14 27,40 30,50 32,60 31,80 -27,80 -22,70 -20 -17 -14,50
1980 17,80 28,50 30,80 31,60 32,80 -22,20 -20,10 -22,20 -17,30 -15,20
1981 18 29 32,10 31,70 33,70 -25,10 -21,80 -21,60 -16,10 -14,40
1982 16,60 28,80 31,80 31,70 32,80 -23,40 -19,30 -19 -12,20 -10,60
1983 21,60 36,10 35,60 34,70 37,10 -22,70 -20,20 -17,40 -15,20 -14,10
1984 18,20 31,80 31,20 33,50 33,30 -21,10 -20,40 -19,60 -13,70 -12,90
1985 16 29,30 31,80 32,10 33,10 -28,30 -26,40 -26,40 -23,50 -20,30
1986 14,30 29,70 32,70 32,50 32,70 -22,60 -22 -22,70 -17,10 -13,30
1987 17 27,80 33,10 31,70 33,20 -24,20 -24,30 -26,90 -19,40 -18,30
1988 15,80 29,80 34,80 34,30 34,90 -21,40 -19,20 -16,60 -15,10 -14,50
1989 15,10 29,10 30,90 30,40 32 33 -17,60 -14,20 -13,10 -11,60 -11,40 -6,90
1990 15,90 28,40 32,40 33 33,40 34,90 -19,60 -14,40 -14,10 -13,40 -11,10 -5
1991 16,60 30,50 33,20 33,20 34,20 33,60 -25,30 -20,40 -17,10 -15,80 -14,60 -10,30
1992 17,80 33,20 37,20 36,20 36,50 34,70 -22,70 -15,60 -11,50 -12,30 -11,30 -6,20
1993 15,40 30,40 35,20 35,60 34,90 34,10 -25,20 -18,20 -17,30 -18,60 -12,60 -6,80
1994 16,10 31,60 34,10 34,70 34,70 35,70 -22,60 -17,60 -17,50 -14 -10,60 -8,20
1995 17,80 30,10 31,40 31,40 33,50 34,40 -20,80 -15,50 -19,40 -11,70 -9,20 -6,40
1996 14,30 29,20 32,20 32 33,30 34,40 -26,30 -20,80 -21,30 -17,10 -13 -8,50
1997 16,80 27,80 30,40 30 30,80 31,40 -17,80 -13,10 -13,40 -9,50 -9,10 -4,40
1998 17,80 32,40 33,50 33,80 34,10 36,30 -19,90 -16,70 -15,60 -14,40 -13,10 -6,30
1999 17,40 29,30 32,90 33,30 33,10 33 -24,80 -20,30 -16 -14 -11,90 -5,50
2000 18 31 37,90 36,70 35,60 35 -23,70 -20,40 -14,60 -15,70 -14 -9,50
2001 16,90 30,30 35,60 35,50 35,20 34,70 -24,20 -18,10 -22 -15,10 -14,50 -7,80
2002 16,70 31,70 34,10 34 34,90 34 -19,60 -17,50 -13,70 -12,40 -12,90 -7,50
2003 18,60 34,30 38,40 38,40 37,30 36,90 -20,90 -21 -21,60 -18,20 -16,20 -8,80
2004 15,60 31,40 33,40 33 34,30 34,90 -19,20 -20,10 -18,80 -15,20 -11,20 -8,60
2005 18,40 30,80 33,40 33,40 35 34,60 -25,80 -24,30 -24,10 -17,20 -14,10 -10,50
2006 17,30 32,60 33,30 34,40 35,90 35,90 -19,10 -20,40 -22,60 -16,10 -15,70 -8,60
2007 18,20 32,30 39,10 36,60 37 36,70 -18,40 -14 -8,20 -9,40 -6,90 -3,60
2008 16,40 30,50 33,20 32,70 32,70 33,50 -18,90 -16,70 -11 -9,60 -7,70 -6,70
2009 17 30,40 33,70 33,70 32,90 33,80 -23,10 -21,20 -21,10 -15,90 -13,10 -9,90
2010 16,20 31,80 33,50 35,60 35,90 35,50 -22,50 -20,70 -20,30 -14,90 -11,90 -7,40
2011 19,60 32,80 35 36,70 36 35,10 -19,20 -16,30 -10,40 -10,30 -7,60 -5,70
2012 18,80 33 37,20 37,80 37,10 36,80 -25 -17,40 -20,40 -16,60 -12,20 -8,10
2013 19,10 35,80 40,10 39,90 40,20 37,30 -19,90 -16,80 -15,50 -10 -7,20 -3,80
2014 15,50 31 34,40 33,60 35 33,60 -20,40 -14,20 -15,60 -14,10 -11 -2
2015 18,10 32,40 35,70 35 36,50 37,40 -19,30 -13,60 -11,70 -14,80 -9,60 -3,50
2016 17,30 30,30 33,40 34 33,70 34,50 -19,50 -13,20 -11,50 -10,30 -8,20 -4,60
2017 19,30 32,50 37,80 36,70 38,10 37,30 -24 -19 -16,30 -16,90 -13,30 -8,70
2018 17,40 31,80 34 33,40 34,60 35,40 -27,20 -21,10 -19,10 -17,20 -12,70 -5,90
Slika PP07-2: Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji, 1961-2018
Viri:

 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
Kredarica [število dni] Rateče [število dni] Murska Sobota [število dni] Novo mesto [število dni] Ljubljana [število dni] Portorož [število dni]
1961 0 0 9 9 11
1962 0 0 8 16 16
1963 0 0 14 15 14
1964 0 0 2 3 7
1965 0 1 3 9 10
1966 0 0 2 3 4
1967 0 1 10 14 18
1968 0 1 7 8 8
1969 0 1 5 7 6
1970 0 0 3 6 12
1971 0 1 11 11 18
1972 0 0 5 8 7
1973 0 0 2 4 8
1974 0 2 12 8 15
1975 0 0 0 2 3
1976 0 0 6 7 7
1977 0 0 1 1 4
1978 0 0 0 1 0
1979 0 0 3 7 5
1980 0 0 4 4 7
1981 0 0 4 6 7
1982 0 0 4 3 10
1983 0 8 13 10 18
1984 0 3 2 6 4
1985 0 0 9 7 17
1986 0 0 7 9 12
1987 0 0 11 7 10 16
1988 0 0 18 16 24 34
1989 0 0 4 3 7 9
1990 0 0 10 9 9 13
1991 0 1 11 7 15 26
1992 0 13 36 22 26 25
1993 0 1 27 24 21 23
1994 0 6 29 25 31 52
1995 0 1 6 5 14 21
1996 0 0 5 6 7 7
1997 0 0 1 0 3 9
1998 0 5 16 23 32 36
1999 0 0 10 13 13 23
2000 0 2 32 30 27 24
2001 0 2 30 28 29 36
2002 0 3 20 12 14 17
2003 0 14 55 56 54 68
2004 0 2 13 14 14 21
2005 0 3 14 15 16 23
2006 0 12 25 25 28 39
2007 0 7 28 23 24 34
2008 0 1 18 14 17 40
2009 0 1 14 20 23 38
2010 0 7 22 22 20 21
2011 0 7 23 29 28 28
2012 0 8 41 37 39 57
2013 0 16 29 29 35 43
2014 0 1 14 12 14 12
2015 0 12 40 42 43 51
2016 0 1 17 16 19 52
2017 0 6 34 45 42 44
2018 0 7 28 25 33 48
Slika PP07-3: Število ledenih dni (z najvišjo temperaturo pod lediščem) v Sloveniji, 1961-2018
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2019.

Prikaži podatke
Kredarica [število dni] Rateče [število dni] Murska Sobota [število dni] Novo mesto [število dni] Ljubljana [število dni] Portorož [število dni]
1961 131 31 25 18 22
1962 187 43 33 31 31
1963 148 56 60 54 49
1964 171 41 35 32 31
1965 174 39 18 14 17
1966 156 33 23 18 23
1967 142 35 19 20 20
1968 165 43 38 29 28
1969 166 57 42 38 35
1970 174 40 28 25 22
1971 162 36 36 26 29
1972 172 45 32 30 22
1973 162 27 15 13 14
1974 196 6 1 3 1
1975 165 15 5 6 11
1976 171 35 25 22 17
1977 141 28 16 13 9
1978 164 40 30 26 20
1979 163 31 18 14 12
1980 167 48 31 24 21
1981 148 34 17 16 17
1982 151 26 28 26 21
1983 130 25 24 18 11
1984 166 36 19 20 16
1985 164 43 40 32 31
1986 149 45 45 37 36
1987 160 41 39 28 23
1988 149 13 10 6 13
1989 126 13 14 7 6 0
1990 127 26 20 16 16 0
1991 165 45 24 20 25 1
1992 131 21 12 15 15 0
1993 128 28 28 24 21 1
1994 137 17 16 13 5 1
1995 148 28 23 16 7 0
1996 159 37 46 46 37 3
1997 143 22 22 15 12 0
1998 147 28 23 19 17 0
1999 126 26 27 20 20 0
2000 124 18 19 12 12 0
2001 151 33 20 15 17 0
2002 121 21 21 18 14 0
2003 144 22 23 22 14 0
2004 142 29 19 14 14 0
2005 142 50 22 19 11 0
2006 132 28 27 14 15 0
2007 127 7 15 18 11 0
2008 151 16 10 9 8 0
2009 155 31 20 23 21 1
2010 169 54 26 26 25 0
2011 123 21 21 19 13 0
2012 130 31 20 19 20 6
2013 148 23 14 11 10 0
2014 117 14 12 9 6 0
2015 111 11 7 5 2 0
2016 149 8 17 13 11 0
2017 132 28 24 19 18 0
2018 114 26 12 11 7 2
Slika PP07-4: Predvidena sprememba v številu vročih dni v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)
Slika PP07-5: Predvidena sprememba v številu hladnih in ledenih dni v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)

Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih temperaturnih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

Spremljanje ekstremnih temperaturnih dogodkov je pomembno tudi zaradi uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (gradbeništvo, javno zdravstvo, kmetijstvo, turizem). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.

V obdobju 1961–2018 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature ter absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni najnižji temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni najvišji temperaturi zraka. V tem stoletju opažamo precej večjo pogostost zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 ºC. Poleti 2013 je bila na večjem številu postaj izmerjena najvišja temperatura doslej, nekoliko je bil presežen tudi slovenski temperaturni rekord, ki zdaj znaša 40,8 ºC. Niz podatkov za Letališče Portorož je prekratek, da bi pokazal značilnosti trenda in bi ga lahko primerjali z ostalimi merilnimi mesti.

Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo rekordno veliko vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Trend števila vročih dni je pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč. Vpliv naravne spremenljivosti je večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2019). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v sredi tega stoletja. Z namenom prilagajanja na ekstremne temperaturne dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za temperaturne kazalnike do konca 21. stoletja.

Kazalnik števila vročih dni, ko najvišja temperatura preseže 30 °C, kaže na postopno povečevanje števila takih dni. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države od 5 do 10 več kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Nekoliko višja ocena (do 30 dni več) velja za večji del države v drugem in po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 tudi tretjem obdobju. Konec stoletja nas po najbolj pesimističnem scenariju RCP8.5 v nižinskem delu čaka tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju.

Število hladnih in ledenih dni je močno odvisno od reliefne oblikovanosti površja in nadmorske višine. Najmanjše spremembe pri teh kazalnikih so pričakovano v jugozahodni regiji, saj tu že v današnjem podnebju zelo redko zaznamo kak leden dan. Največji upad števila ledenih dni, ko najvišja temperatura ne preseže 0 °C, oziroma števila hladnih dni, ko dnevna najnižja temperatura pade pod 0 °C, v prihodnosti pričakujemo v visokogorju in na alpsko-dinarski pregradi.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. 8. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2018. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura) in kot število dni z najvišjo temperaturo nad 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: EU Strategy on adaptation to climate change, Evropska agencija za okolje in Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. avgust 2017
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti iz indikatorjev Evropske agencije za okolje in se osvežujejo vsakih nekaj let.

Metodologija obdelave podatkov: deskriptivni indikatorji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO
  2. Izredni dogodki, ARSO (26. 8. 2019).
  3. Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes,2013
  4. Svetovna meteorološka organizacija, WMO Statement on the State of the Global Climate in 2018, https://library.wmo.int/doc_num.php?explnum_id=5789,
  5. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Uradni list RS, št. 60/17)
  6. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, Ljubljana, november 2018, izdajatelj: ARSO


Related indicators