KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebne spremembe
  3. Prilagajanje podnebnim spremembam
  4. Ekstremni vremenski dogodki

[PP07] Ekstremni vremenski dogodki
State

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1961–2012 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Število ledenih dni kaže na trend upadanja. Bolj kot temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu.

Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji.

Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v pogostosti sneženja ter v  poletnih in zimskih maksimalnih dnevih padavinah z dvajsetletno povratno dobo.   

Grafi

Slika PP07-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v obdobju 1961-2012
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
maks. Kredarica °C 15.4 17.4 14 16.7 16.3 16.7 16.6 16.8 15.6 17
maks. Rateče °C 29 29.8 28.6 28.4 30.4 29.4 30.6 30.4 30.5 29.3
maks. Murska Sobota °C 33.6 32.6 33.9 31.2 32 30.6 33.3 37.2 33.2 31.8
maks. Novo mesto °C 33.8 33.9 35.4 32.3 34 30.4 34.2 36.2 31.8 32.6
maks. Ljubljana °C 33.9 33.5 33.8 32.2 34.7 31.3 33.5 35.3 33.6 33.2
maks. Portorož °C
min. Kredarica °C -24.1 -25.8 -28 -21 -22.8 -21.3 -21.7 -26.7 -22.6 -22.6
min. Rateče °C -21.2 -19 -23.2 -19.7 -19.8 -20.2 -20.4 -24.8 -23 -22
min. Murska Sobota °C -22.4 -16.7 -31 -21.2 -18.4 -22.1 -23.8 -25.5 -27.6 -18.8
min. Novo mesto °C -20.4 -17 -23.6 -17.1 -16.9 -17.8 -22.3 -23.4 -21.6 -18.4
min. Ljubljana °C -15.2 -13.8 -20.2 -15.3 -11.5 -15.3 -13.7 -19.7 -16.3 -13.7
min. Portorož °C
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
maks. Kredarica °C 18.1 17.4 16.1 16.6 18.4 15 13.8 14.6 14 17.8
maks. Rateče °C 32.1 29.2 28.4 30.7 28 30 28.8 26.7 27.4 28.5
maks. Murska Sobota °C 34.4 32.4 30.4 32.4 29.8 32.3 31.2 29.4 30.5 30.8
maks. Novo mesto °C 36.4 32.5 31.7 32.9 31.2 32.6 31.1 31 32.6 31.6
maks. Ljubljana °C 36.5 33.2 31.4 33.1 32 34 32 29.6 31.8 32.8
maks. Portorož °C
min. Kredarica °C -28.1 -19.1 -24 -17.7 -20.6 -22.2 -19.1 -19.9 -27.8 -22.2
min. Rateče °C -22 -15.2 -18.8 -12.2 -17.6 -19.8 -17.7 -21.2 -22.7 -20.1
min. Murska Sobota °C -18.6 -14 -17.5 -7.7 -11.2 -22.4 -20.7 -23.6 -20 -22.2
min. Novo mesto °C -14.5 -10.9 -15.6 -7.5 -10.8 -15.9 -11.6 -16.7 -17 -17.3
min. Ljubljana °C -14.7 -10 -16 -6.7 -9.9 -14.6 -8.4 -12.2 -14.5 -15.2
min. Portorož °C
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
maks. Kredarica °C 18 16.6 21.6 18.2 16 14.3 17 15.8 15.1 15.9
maks. Rateče °C 29 28.8 36.1 31.8 29.3 29.7 27.8 29.8 29.1 28.4
maks. Murska Sobota °C 32.1 31.8 35.6 31.2 31.8 32.7 33.1 34.8 30.9 32.4
maks. Novo mesto °C 31.7 31.7 34.7 33.5 32.1 32.5 31.7 34.3 30.4 33
maks. Ljubljana °C 33.7 32.8 37.1 33.3 33.1 32.7 33.2 34.9 32 33.4
maks. Portorož °C 33 34.9
min. Kredarica °C -25.1 -23.4 -22.7 -21.1 -28.3 -22.6 -24.2 -21.4 -17.6 -19.6
min. Rateče °C -21.8 -19.3 -20.2 -20.4 -26.4 -22 -24.3 -19.2 -14.2 -14.4
min. Murska Sobota °C -21.6 -19 -17.4 -19.6 -26.4 -22.7 -26.9 -16.6 -13.1 -14.1
min. Novo mesto °C -16.1 -12.2 -15.2 -13.7 -23.5 -17.1 -19.4 -15.1 -11.6 -13.4
min. Ljubljana °C -14.4 -10.6 -14.1 -12.9 -20.3 -13.3 -18.3 -14.5 -11.4 -11.1
min. Portorož °C -6.9 -5
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
maks. Kredarica °C 16.6 17.8 15.4 16.1 17.8 14.3 16.8 17.8 17.4 18
maks. Rateče °C 30.5 33.2 30.4 31.6 30.1 29.2 27.8 32.4 29.3 31
maks. Murska Sobota °C 33.2 37.2 35.2 34.1 31.4 32.2 30.4 33.5 32.9 37.9
maks. Novo mesto °C 33.2 36.2 35.6 34.7 31.4 32 30 33.8 33.3 36.7
maks. Ljubljana °C 34.2 36.5 34.9 34.7 33.5 33.3 30.8 34.1 33.1 35.6
maks. Portorož °C 33.6 34.7 34.1 35.7 34.4 34.4 31.4 36.3 33 35
min. Kredarica °C -25.3 -22.7 -25.2 -22.6 -20.8 -26.3 -17.8 -19.9 -24.8 -23.7
min. Rateče °C -20.4 -15.6 -18.2 -17.6 -15.5 -20.8 -13.1 -16.7 -20.3 -20.4
min. Murska Sobota °C -17.1 -11.5 -17.3 -17.5 -19.4 -21.3 -13.4 -15.6 -16 -14.6
min. Novo mesto °C -15.8 -12.3 -18.6 -14 -11.7 -17.1 -9.5 -14.4 -14 -15.7
min. Ljubljana °C -14.6 -11.3 -12.6 -10.6 -9.2 -13 -9.1 -13.1 -11.9 -14
min. Portorož °C -10.3 -6.2 -6.8 -8.2 -6.4 -8.5 -4.4 -6.3 -5.5 -9.5
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
maks. Kredarica °C 16.9 16.7 18.6 15.6 18.4 17.3 18.2 16.4 17 16.2
maks. Rateče °C 30.3 31.7 34.3 31.4 30.8 32.6 32.3 30.5 30.4 31.8
maks. Murska Sobota °C 35.6 34.1 38.4 33.4 33.4 33.3 39.1 33.2 33.7 33.5
maks. Novo mesto °C 35.5 34 38.4 33 33.4 34.4 36.6 32.7 33.7 35.6
maks. Ljubljana °C 35.2 34.9 37.3 34.3 35 35.9 37 32.7 32.9 35.9
maks. Portorož °C 34.7 34 36.9 34.9 34.6 35.9 36.7 33.5 33.8 35.5
min. Kredarica °C -24.2 -19.6 -20.9 -19.2 -25.8 -19.1 -18.4 -18.9 -23.1 -22.5
min. Rateče °C -18.1 -17.5 -21 -20.1 -24.3 -20.4 -14 -16.7 -21.2 -20.7
min. Murska Sobota °C -22 -13.7 -21.6 -18.8 -24.1 -22.6 -8.2 -11 -21.1 -20.3
min. Novo mesto °C -15.1 -12.4 -18.2 -15.2 -17.2 -16.1 -9.4 -9.6 -15.9 -14.9
min. Ljubljana °C -14.5 -12.9 -16.2 -11.2 -14.1 -15.7 -6.9 -7.7 -13.1 -11.9
min. Portorož °C -7.8 -7.5 -8.8 -8.6 -10.5 -8.6 -3.6 -6.7 -9.9 -7.4
2011 2012
maks. Kredarica °C 19.6 18.8
maks. Rateče °C 32.8 33
maks. Murska Sobota °C 35 37.2
maks. Novo mesto °C 36.7 37.8
maks. Ljubljana °C 36 37.1
maks. Portorož °C 35.1 36.8
min. Kredarica °C -19.2 -25
min. Rateče °C -16.3 -17.4
min. Murska Sobota °C -10.4 -20.4
min. Novo mesto °C -10.3 -16.6
min. Ljubljana °C -7.6 -12.2
min. Portorož °C -5.7 -8.1
Slika PP07-2: Število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30°C
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Rateče število dni 0 0 0 0 1 0 1 1 1 0
Murska Sobota število dni 9 8 16 3 3 2 13 8 5 4
Novo mesto število dni 10 19 15 3 10 4 15 8 7 6
Ljubljana število dni 11 18 14 9 11 4 19 8 9 12
Portorož število dni
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Rateče število dni 1 0 0 2 0 1 0 0 0 0
Murska Sobota število dni 12 7 2 12 0 6 2 0 6 4
Novo mesto število dni 12 8 5 8 2 7 2 2 9 4
Ljubljana število dni 18 10 9 18 5 8 4 0 7 8
Portorož število dni
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Rateče število dni 0 0 8 3 0 0 0 0 0 0
Murska Sobota število dni 6 5 14 2 9 7 12 19 6 11
Novo mesto število dni 7 3 11 6 8 10 10 16 4 9
Ljubljana število dni 8 10 18 5 17 12 12 24 7 10
Portorož število dni 10 17
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Rateče število dni 1 14 1 7 1 0 0 5 0 2
Murska Sobota število dni 11 36 29 30 7 6 1 18 10 33
Novo mesto število dni 9 22 25 25 6 7 2 23 13 31
Ljubljana število dni 17 28 21 32 16 7 3 33 13 29
Portorož število dni 28 28 24 52 23 8 10 37 29 25
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kredarica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Rateče število dni 3 3 17 3 3 12 8 1 2 10
Murska Sobota število dni 32 21 55 15 14 27 29 20 16 22
Novo mesto število dni 30 12 58 14 15 25 23 16 22 23
Ljubljana število dni 29 15 54 14 16 31 24 18 25 22
Portorož število dni 37 18 70 24 25 39 37 42 39 23
2011 2012
Kredarica število dni 0 0
Rateče število dni 8 11
Murska Sobota število dni 23 41
Novo mesto število dni 31 39
Ljubljana število dni 31 40
Portorož število dni 30 58
Slika PP07-3: Število dni z najvišjo temperaturo pod lediščem
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica število dni 131 187 148 171 174 156 142 165 166 174
Rateče število dni 31 43 56 41 39 33 35 43 57 40
Murska Sobota število dni 25 33 60 35 18 23 19 38 42 28
Novo mesto število dni 18 31 54 32 14 18 20 29 38 25
Ljubljana število dni 22 31 49 31 17 23 20 28 35 22
Portorož število dni
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica število dni 162 172 162 196 165 171 141 164 163 167
Rateče število dni 36 45 27 6 15 35 28 40 31 48
Murska Sobota število dni 36 32 15 1 5 25 16 30 18 31
Novo mesto število dni 26 30 13 3 6 22 13 26 14 24
Ljubljana število dni 29 22 14 1 11 17 9 20 12 21
Portorož število dni
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica število dni 148 151 130 166 164 149 160 149 126 127
Rateče število dni 34 26 25 36 43 45 41 13 13 26
Murska Sobota število dni 17 28 24 19 40 45 39 10 14 20
Novo mesto število dni 16 26 18 20 32 37 28 6 7 16
Ljubljana število dni 17 21 11 16 31 36 23 13 6 16
Portorož število dni 0 0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica število dni 165 131 128 137 148 159 143 147 126 124
Rateče število dni 45 21 28 17 28 37 22 28 26 18
Murska Sobota število dni 24 12 28 16 23 46 22 23 27 19
Novo mesto število dni 20 15 24 13 16 46 15 19 20 12
Ljubljana število dni 25 15 21 5 7 37 12 17 20 12
Portorož število dni 1 0 1 1 0 3 0 0 0 0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kredarica število dni 151 121 144 142 142 132 127 151 155 169
Rateče število dni 33 21 22 29 50 28 7 16 31 54
Murska Sobota število dni 20 21 23 19 22 27 15 10 20 26
Novo mesto število dni 15 18 22 14 19 14 18 9 23 26
Ljubljana število dni 17 14 14 14 11 15 11 8 21 25
Portorož število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0
2011 2012
Kredarica število dni 123 130
Rateče število dni 21 31
Murska Sobota število dni 21 20
Novo mesto število dni 19 19
Ljubljana število dni 13 20
Portorož število dni 0 6
Slika PP07-4: Najvišja debelina snežne odeje
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica cm 318 335 304 282 391 270 348 362 392 450
Rateče cm 82 95 125 96 178 68 110 101 181 167
Murska Sobota cm 10 43 53 22 23 23 23 14 50 30
Novo mesto cm 22 42 59 52 30 37 57 20 103 34
Ljubljana cm 41 21 54 42 39 37 40 49 95 45
Portorož cm
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica cm 299 411 405 360 560 300 690 587 630 420
Rateče cm 107 100 130 85 135 112 104 190 102 106
Murska Sobota cm 28 24 17 3 3 31 18 23 17 31
Novo mesto cm 51 35 37 20 7 52 21 28 27 40
Ljubljana cm 53 49 12 11 14 69 28 35 20 30
Portorož cm
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica cm 280 350 390 500 495 490 405 425 220 310
Rateče cm 118 92 82 173 90 113 114 75 17 71
Murska Sobota cm 38 11 42 25 24 61 44 12 0 10
Novo mesto cm 37 19 50 54 45 50 43 20 4 9
Ljubljana cm 31 14 67 47 55 46 89 15 1 7
Portorož cm 0 0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica cm 440 380 205 370 380 325 250 315 385 325
Rateče cm 110 42 73 75 71 98 58 26 119 40
Murska Sobota cm 20 4 35 30 30 33 27 16 31 7
Novo mesto cm 22 32 50 62 44 52 25 25 65 17
Ljubljana cm 21 20 18 32 30 35 39 21 56 11
Portorož cm 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kredarica cm 700 195 240 465 245 495 300 435 560 450
Rateče cm 38 14 45 125 107 124 82 132 136 79
Murska Sobota cm 21 8 27 18 46 37 9 5 11 27
Novo mesto cm 16 19 52 42 37 24 28 11 24 50
Ljubljana cm 14 21 26 41 40 32 19 17 23 48
Portorož cm 0 0 3 0 7 0 0 0 1 8
2011 2012
Kredarica cm 395 240
Rateče cm 27 28
Murska Sobota cm 3 14
Novo mesto cm 6 44
Ljubljana cm 3 27
Portorož cm 0 11
Slika PP07-5: Predvidene spremembe v letnem številu dni s sneženjem
Viri:

Evropska agencija za okolje, Indikatorji, 2013.

Na sliki so prikazane predvidene spremembe v številu dni s sneženjem med obdobjema 1971–2000 in 2041–2070, levo za sneženje nad 1 cm, desno za sneženje nad 10 cm. Za Slovenijo je pričakovano zmanjšanje števila dni s sneženjem vsaj 1 cm od 1 do 5 dni, za obilnejše sneženje, ki presega dnevno 10 cm, ni opaziti bistvene spremembe.  

Slika PP07-6: Predvidene spremembe v maksimalnih dnevnih padavinah z dvajsetletno povratno dobo
Viri:

Evropska agencija za okolje, Indikatorji, 2013.

Na sliki so v % prikazane spremembe med obdobji 1961–1990 in 2071–2100 za maksimalne dnevne padavine z dvajsetletno povratno dobo. Levo so spremembe v poletnih maksimalnih dnevnih padavinah z dvajsetletno povratno dobo, desno pa spremembe v zimskih dnevnih padavinah s povratno dobo dvajsetih let. Poleti slika kaže na manjše zmanjšanje na Primorskem, drugod pa večinoma manjši porast. Pozimi naj bi se tovrstne padavine nekoliko povečale, na severovzhodu države pa morda nekoliko zmanjšale.

Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

V zadnjem desetletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, Decade of climate extremes, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Vsako leto zabeležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.  

V obdobju 1961–2012 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni minimalni temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni maksimalni temperaturi zraka. Niz podatkov za Letališče Portorož je prekratek, da bi pokazal značilnosti trenda in bi ga lahko primerjali z ostalimi merilnimi mesti.

Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo rekordno veliko vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Poletje 2012 je bilo drugo najtoplejše (Agencija RZ za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO. Trend števila vročih dni je pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč.

Vpliv naravne spremenljivosti je opazno večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v drugi polovici tega stoletja.

Podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju pomembnega trenda ne zasledimo. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po debelini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008. Največ škode rastlinju povzroči pozno sneženje.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (Svetovna meteorološka organizacija, WMO statement on the status of the global climate). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu.

Urad za meteorologijo objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki(ARSO 2013). 

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov:Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. 5. 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2012. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.
Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura), cm (debelina snežne odeje) in kot število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: An EU Strategy on adaptation to climate change, Evropska agencija za okolje in Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 1 julij 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti iz indikatorjev Evropske agencije za okolje in se osvežujejo vsakih nekaj let.
Metodologija obdelave podatkov:deskriptivni indikatorji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
30.07.2013
Avtor(ji)

Tanja Cegnar, Agencija RS za okolje