KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji so bili v letu 2020 otroci (0-14 let) v večjih mestih izpostavljeni koncentracijam 21-30 µg PM10/m3. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM10 pod 26 µg/m3. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10/ m3, v letu 2019 pa kar 53 %, k sreči so se koncentracije v letu 2020 znižale, zato otroci v tem letu niso bili izpostavljeni koncentracijam nad 30 µg PM10/ m3. Po zadnjih podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 20 % vseh sprejemov otrok (NIJZ, 2021).


Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok (od 0 do vključno 14 let) onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v Sloveniji ter delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal v Sloveniji. Za države EU je prikazana populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM10 na urbanih postajah v strnjenih naseljih v letu 2019 ter izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM10, ki so presegale dnevno mejno vrednost  (50 µg/m3 za več kot 35 dni v letu) v obdobju 2017-2019.

Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje, vir pa predstavlja promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002) in povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav.

Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za območja koncentracij od 0-20 µg/m3, 21-30 µg/m3, 31-40 µg/m3 in > 40 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljeni posameznem območju  koncentracij PM10 je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Hrastnik, Koper, Kranj, Novo Mesto, Velenje, kjer poteka redno spremljanje onesnaženosti zraka z delci. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok, ki živijo na izbrani lokaciji. Umestitev merilnega mesta v določeno skupno koncentracije PM10 je narejena na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. 


Grafi

Slika ZD03-1: Izpostavljenost otrok (0-vklj. 14 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku, Slovenija, 2008-2019 (po novih (2021) priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 15 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

SURS, 2020; ARSO, 2020 (11. 10. 2021)

Prikaži podatke
0-20 µg/m3 [%] 21-30 µg/m3 [%] 31-40 µg/m3 [%] > 41 µg/m3 [%]
2008 0 70 27 3
2009 0 85 15 0
2010 0 72 28 0
2011 0 36 64 0
2012 0 88 12 0
2013 7,50 91 1 0
2014 12 88 0 0
2015 0 90,50 9 0
2016 10 83 7 0
2017 8 92 0 0
2018 17 81 2 0
2019 0 47,13 52,87 0
2020 0 100 0 0
Slika ZD03-2: Delež otrok v starostni skupini od 0 do vključno 14 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po upravni enoti rojstva otroka, Slovenija, 2009-2020
Viri:

SURS, 2020; ARSO, 2020 (11. 10. 2021)

Prikaži podatke
Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Celje - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico [št.] Ljubljana - skupaj otrok v občini [št.] Maribor - skupaj otrok v občini [št.] Celje - skupaj otrok v občini [št.] Murska Sobota - skupaj otrok v občini [št.] Nova Gorica - skupaj otrok v občini [št.] Trbovlje - skupaj otrok v občini [št.] Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini [št.] Ljubljana [%] Maribor [%] Celje [%] Murska Sobota [%] Nova Gorica [%] Trbovlje [%] Zagorje ob Savi [%]
2009 1333 669 512 419 308 88 80 46482 17476 8527 7514 7630 2022 2448 2,87 3,83 6,00 5,58 4,04 4,35 3,27
2010 1516 722 490 376 338 70 97 47814 17641 8628 7444 7757 2035 2451 3,17 4,09 5,68 5,05 4,36 3,44 3,96
2011 1378 572 409 377 381 73 74 48909 17821 8692 7357 7831 1997 2461 2,82 3,21 4,71 5,12 4,87 3,66 3,01
2012 1545 521 389 294 333 66 63 49976 17966 8818 7344 7964 1991 2488 3,09 2,90 4,41 4,00 4,18 3,31 2,53
2013 1585 631 445 332 403 69 86 51197 18129 8941 7325 8070 1998 2466 3,10 3,48 4,98 4,53 4,99 3,45 3,49
2014 1694 576 428 384 602 89 105 52327 18520 9121 7293 8131 2017 2462 3,24 3,11 4,69 5,27 7,40 4,41 4,26
2015 1295 466 387 329 500 81 92 52838 18671 9201 7290 8146 2042 2460 2,45 2,50 4,21 4,51 6,14 3,97 3,74
2016 1366 508 343 291 462 83 92 53568 18823 9302 7243 8190 2038 2476 2,55 2,70 3,69 4,02 5,64 4,07 3,72
2017 1264 526 358 315 365 89 94 54303 19205 9418 7244 8256 2041 2467 2,33 2,74 3,80 4,35 4,42 4,36 3,81
2018 1330 482 327 305 335 75 85 55218 19588 9460 7226 8281 2055 2487 2,41 2,46 3,46 4,22 4,05 3,65 3,42
2019 1208 463 276 367 427 66 114 55825 20047 9538 7189 8395 2096 2502 2,16 2,31 2,89 5,11 5,09 3,15 4,56
2020 782 236 155 175 205 47 61 55947 20182 9418 7142 8367 2122 2499 1,40 1,17 1,65 2,45 2,45 2,21 2,44
Slika ZD03-3: Populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM10 na urbanih postajah v strnjenih naseljih, EU, 2019
Viri:

European Environment Agency (EEA), 2021 (11. 10. 2021)

Prikaži podatke
2019 [Št.] EU-27 [Št.]
Belgija 18,90 20,50
Bolgarija 30,40 20,50
Češka 20,30 20,50
Danska 20,30 20,50
Nemčija 16,10 20,50
Estonija 10,80 20,50
Irska 12,70 20,50
Grčija 27,50 20,50
Španija 19,40 20,50
Francija 17,40 20,50
Hrvaška 30,90 20,50
Italija 25,50 20,50
Ciper 26 20,50
Latvija 20,20 20,50
Litva 21,90 20,50
Luksemburg 20,30 20,50
Madžarska 24,40 20,50
Malta 20,50
Nizozemska 19,10 20,50
Avstrija 17,40 20,50
Poljska 27 20,50
Portugalska 18,60 20,50
Romunija 25,60 20,50
Slovenija 20,40 20,50
Slovaška 21 20,50
Finska 10,20 20,50
Švedska 12,30 20,50
Slika ZD03-4: Izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM10, ki so presegale dnevno mejno vrednost (50 µg/m3 za več kot 35 dni v letu), 2017-2019
Viri:

European Environment Agency (EEA), 2020 (27. 08. 2020)

Prikaži podatke
  2015 2016 2017 2018 2019
EU27 21,5 14,92 19,94 17,05 11,61
Belgija 0 0 0 0 0
Bolgarija 77,76 86,22 77,59 65,35 59,94
Češka 18,67 11,9 31,12 26,84 3,17
Danska 0 0 0 0 0
Nemčija 0,26 0,05 0,06 0 0
Estonija 0 0 0 0 0
Irska 0 0 0 0 0
Grčija 4,21 28,64   3,09 3,09
Španija 7,04 1,7 1,32 0,06 1,9
Francija 1,14 0,17 0,39 0,23 0,22
Hrvaška 85,46 99,08 99,08 99,08 95,04
Italija 57,94 44,04 49,28 34,37 37,9
Ciper 6,09 6,09 0 6,09 0
Latvija 3,78 3,78 3,78 3,78 3,78
Litva 1,9 1,9 0 3,32 1,13
Luksemburg 0 0 0 0 0
Madžarska 27,24 2,49 58,88 53,22 2,27
Malta 100 100 100 100 100
Nizozemska 0 0 0 0 0
Avstrija 2,3 2,09 3,77 0,33 0
Poljska 80,63 58,7 70,09 82,34 36,42
Portugalska 0,64 0 0,89 0 0
Romunija 54,37 0 21,55 3,8 10,4
Slovenija 97,98 100 4,81 0 0
Slovaška 5,63 0,65 40,2 2,4 1,53
Finska 0 0 0 0 0
Švedska 0 0 0,16 0,17 0
Zdr. Kraljestvo 0 0 0 0 0
Islandija   0 0 0 0
Norveška 0 0,05 0 0 0
Švica 0 0 0 0 0
Slika ZD03-5: Pot delcev skozi dihala
Viri:

CEHAP, 2004 (27. 08. 2020)


Cilji

  • Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in zagotavljanje povprečne letne vrednosti delcev v zunanjem zraku za zdravje ljudi, to je 15 µg/m3 za PM10 in 5 µg/m3 za PM2,5;
  • poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih;
  • vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije;
  • poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja;
  • sprejeti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

V Sloveniji so otroci, stari od 0-14 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM10 v območju 21-30 µg/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (15 µg PM10/m3). V letu 2018 je bilo 81 %  otrok  v Sloveniji izpostavljenih letni koncentraciji PM10 od 21-30 µg/m3, v letu 2019 pa le še 47 %, ostali so bili izpostavljeni višjim koncentracijam. V letu 2020 so bili vsi otroci izpostavljeni koncentracijam od 21 do 30 µg/m3, kar je nad 15 µg/m3, ki je zgornja sprejemljiva meja priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. Najvišja letna vrednost je bila v letu 2020 izmerjena v Ljubljani, kar je pričakovano, glede na gost promet, in sicer 29 µg/m3, v letu 2019 je bila 34 µg/m3.

Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2020 v Novi Gorici in Murski Soboti največ otrok (v starostni skupini 0-14 let), ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal, v letu 2020 se je sicer število sprejemov razpolovilo, najverjetneje zaradi zaprtja šol in vrtcev v zimskem času, posledično je bila širitev nalezljivih bolezni omejena. Na Agenciji RS za okolje, ki izvaja redni nacionalni monitoring onesnaženega zraka ocenjujejo, da je vzrok temu velik delež individualnih kurišč, ki prevladujejo predvsem tam, kjer ni zagotovljenega daljinskega ogrevanja.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-14 let, predstavlja dobrih 20 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo višje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali in prejemali ustrezno terapijo že pri svojih zdravnikih. Glede na izračun Svetovne zdravstvene organizacije, bi se število sprejemov otrok (starih od 0-15 let) zaradi bolezni dihal v bolnišnico zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM10 za 10 µg/m3, bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Na podlagi metodologije, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (APHECOM, 2010), je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 odraslih oseb zaradi onesnaženja z delci PM10. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanja obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja in 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Pri vseh sprejemih je bil vzrok poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaženja z delci PM10. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM10 20µg/m3, vseh navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).

Izpostavljenost PM10 povzroči poslabšanje bronhitisa pri otrocih. V Sloveniji je približno 23 % otrok (0-17 let), ki so v bolnišnico sprejeti zaradi kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Nekatere študije pričajo tudi o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so koncentracije PM10 še vedno v porastu. V letu 2018 so koncentracije v 10 državah EU presegle predpisano mejno vrednost EU za varovanje zdravja ljudi (40 µg/m3), priporočena vrednost Svetovne zdravstvene organizacije (v letu 2018 je bila 20 µg PM10/m3) pa je bila presežena v vseh državah razen Estonije in Irske (EEA, 2020).

Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta izvajajo za zmanjšanje onesnaženosti. Slednje je razvidno tudi iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM10 v skupini držav EU-27. Slovenija sodi med srednje onesnažene države s PM10, letna mejna vrednost PM10 je enaka povprečju EU-27 (podatki za leto 2017-2020) (EEA, 2021).

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti; pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5%, in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 5 µg/m3 za PM2,5 in 15 µg/m3 za PM10 (WHO, 2021).


Metodologija

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17), WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide;  Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.

Za izračun izpostavljenosti delcem PM10 so bila upoštevana merilna mesta tipa B, ki predstavljajo meritve ozadja, in sicer na mestnih območjih (U) Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Zagorje, Koper, Kranj, Novo Mesto; na primestnih območjih (S) Trbovlje, Velenje ter na obmestnem podeželskem območju (R(NC)) Murska Sobota - Rakičan.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10, in sicer od 0-20 µg/m3, 21-30 µg/m3, 31-40 µg/m3 in 41 µg/m3. Zajeta je vzorčna skupina otrok v starosti od 0 do vključno 14 let. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10, je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Koper, Kranj, Novo Mesto, Velenje. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupino koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Za posamezna merilna mesta je bil uporabljen podatek o povprečni letni vrednosti koncentracij delcev PM10 v μg/m3. Posamezna mestna in primestna območja so bila nato razvrščena v skupine – 1. skupina zajema merilna mesta, kjer so bile povprečne letne koncentracije med 0 in 20 μg/m3, 2. skupina zajema merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 21 in 30 μg/m3, 3. skupina merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 31 in 40 μg/m3 ter zadnja, 5. skupina merilna mesta s koncentracijo nad 41 μg/m3. Delež izpostavljenih otrok je izračunan na podlagi javno dostopnih podatkov o tem, koliko otrok živi na izbranem območju opazovanja.

Obremenjenost z delci PM10 v Ljubljani in breme bolezni je izračunano na osnovi uporabe metodologije APHECOM. Metoda upošteva obremenjenost bolnikov z boleznimi srca in ožilja ter dihal z delci ali ozonom in posledično prezgodnjo umrljivost in/ali sprejem v bolnišnico zaradi poslabšanja osnovne bolezni. Metoda je razvita na osnovi predpostavke, koliko ljudi manj bi umrlo, oziroma koliko manj bi bilo sprejemov v bolnišnico, če trenutna stopnja onesnaženosti z delci PM10 ne bi presegla povprečne letne stopnje onesnaženosti 20 ug/m3.

Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v določeni upravni enoti v določenem letu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpostavljenost otrok (0-15 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku, Slovenija

%

NIJZ 2021, SURS 2021

2008-2020

                

jeseni tekočega leta za preteklo leto

Letno

12.10.2021

da

Delež otrok v starostni skupini od 0 do vključno 14 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po upravni enoti rojstva otroka, Slovenija

%

2009-2020

jeseni tekočega leta za preteklo leto

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o onesnaženosti zraka z delci PM10 se zbirajo in poročajo Evropski Komisiji v skladu z Direktivo 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljene so dnevne in letne koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku ter število prebivalcev, ki živijo v večjih mestih. Na podlagi teh podatkov so izračunani tudi deleži prebivalcev, ki so izpostavljeni koncentracijam PM10, ki so presegale dnevne mejne vrednosti.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM10 na urbanih postajah v strnjenih naseljih

Koncentracija PM10

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/sdg_11_50/default/table?lang=en

2019

 

Letno

12.102021

Izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM10, ki so presegale dnevno mejno vrednost  (50 µg / m3 za več kot 35 dni v letu)

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/t2020_rn200/default/tabl…

2017-2019

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje. Podatki o koncentracijah PM10 za Slovenijo. Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije RS za okolje. Ljubljana, 2021.
  2. APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
  3. Asher MI et al. Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phase One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 2006, 368:733-743.
  4. Auerbach A, Hernandez M L. The effects of environmental oxidative stress on airway inflamation. Curr Opin Allergy Clin Immunol. 2012; 12: 133-139.
  5. Brook RD, Franklin B, Cascio W et al. Air pollution and cardiovascular disease: a statement for healthcare professional from the Expert Panel on Population and Prevention Science of the American Heart Association. Circulation 109: 2655-2671 (2004), Simkhovicz BZ, Kleinman MT, Klonet RA, Air pollution and cardiovascular injury epidemiology, toxicology, and mechanisms. J Am Coll Cardiol 52: 719-726.
  6. Brunekreeft Bert. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, october 2002 1233 – 1242.
  7. Cohen AJ et al. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433.
  8. EEA, 2021. Urban population exposed to PM10 concentrations exceeding the daily limit value 50 µg/m3 on more than 35 days in a year). Luksemburg, European Environmental
  9. EEA, 2020. Air quality in Europe — 2020 report. Luksemburg, European Environmental Agency. https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2020-report
  10. EEA, 2021. Exposure to air pollution by particulate matter. Luksemburg, European Environmental Agency.
  11. Nacionalni Inštitut za varovanje zdravja RS, 2021. Zbirka bolnišničnih obravnav. Ljubljana, NIJZ.
  12. Kim BJ, Hong SJ. Anbient Air pollution and allergic diseases in children.Korean J Pediatr,2012 ;55(6):185-92.
  13. Peters A, Veronesi B, Calderon- Garciduenas L, et al. Translocation and potential  neurological effects of fine and ultrafine particles a critical update. Particle and Fibre Toxicology. 2006; 3: article 13.
  14. Patel M M, Chillrud S N, Deepti K C, et al. Trafic-related air pollutants and exhaled markers of airway inflammation and oxidative stress in New York city adolescents. Environ Res. 2013; 121: 71-78.
  15. Statistični urad RS. Prebivalstvo po izbrani upravni enoti. Stanje po 1.7. Ljubljana, 2021.
  16. WHO, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Budapest.
  17. WHO. WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide. Geneva, WHO, 2021.