[KM18]
Nitrati v podzemni vodi in kmetijstvo
Objave: [ 2008 ]

Na koncentracijo nitratov v podzemni vodi vplivajo tudi naravnih danosti, med katere uvrščamo tudi pedološke lastnosti tal. Na plitvih in lažjih tleh je verjetnost izpiranja nitratov v podzemne vode večja kot na globljih in težjih tleh. Poleg naravnih danosti prostora k obremenjevanju podzemnih voda z nitrati svoj delež prispevajo tudi različne dejavnosti v prostoru. Glavni viri vnosa nitratov v podtalnico so v kmetijstvu točkovna onesnaženja (neurejena skladišča živinskih gnojil in kanalizacija) ter razpršeno onesnaženje zaradi gnojenja z živinskimi in mineralnimi gnojili. Kazalec prikazuje ranljivost vodnih teles podzemnih voda v Sloveniji z nitrati glede na globino tal ter glede na obseg njivske kmetijske pridelave. Na izbranih vodnih telesih z ugotovljenim slabim kemijskim stanjem so prikazani nekateri značilni trendi nitratov v obdobju 1993-2007, ki nakazujejo na nujnost izvajanja zaščitnih ukrepov z namenom varovanja vodnih virov v prihodnje.

Slika KM18-1: Povprečna letna koncentracije nitratov na merilnih mestih podzemnih voda v Sloveniji v letu 2007 ter povprečna globina tal

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008. Kmetijski inštitut Slovenije, 2008.


Slika KM18-2: Delež njiv po posameznih vodnih telesih podzemnih voda v Sloveniji v letu 2007

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2008.


Slika KM18-3: Koncentracije nitratov v podzemni vodi na merilnem mestu Lipovci na vodnem telesu podzemne vode Murska kotlina v obdobju 1993-2007

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.


Slika KM18-4: Koncentracije nitratov v podzemni vodi na merilnem mestu Lancova vas na vodnem telesu podzemne vode Dravska kotlina v obdobju 1993-2007

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.


Cilj Evropske okvirne vodne direktive (Water Framework Directive; 2000/60/EC) je učinkovita zaščita vodnih virov. Države članice Evropske unije direktiva zavezuje, da do leta 2015 vsa vodna telesa podzemne vode dosežejo dobro kemijsko stanje. To pomeni, da moramo v Sloveniji do leta 2015 z učinkovitim nadzorom, monitoringom ter s sanacijskimi ukrepi zagotoviti, da v vodnih telesih podzemnih voda koncentracija nitratov ne bo presegla 50 mg NO3-/l. Omenjeni standard kakovosti podzemnih voda za nitrate je v slovenski zakonodaji opredeljen v Uredbi o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, št. 100/2005).

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2008) je bilo leta 2007 od 21 vodnih teles podzemnih voda (v nadaljevanju: vodno telo) zaradi presežene koncentracije nitratov slabo kemijsko stanje opredeljeno za 3 vodna telesa. To so Krška, Dravska in Murska kotlina. Za vsa 3 omenjena vodna telesa so z vidika ranljivosti podzemnih voda z nitrati večinoma značilne neugodne pedološke lastnosti tal. Te se zrcalijo predvsem v zelo plitvih (do 30 cm) in plitvih tleh (do 50 cm), kot prikazuje Slika KM18-1. Na takšnih tleh je pot nitratov do podzemnih voda bistveno krajša kot v primeru globljih tal. Plitva tla so še posebej značilna za dobršen del vodnega telesa Dravske in Murske kotline, kjer so presežene koncentracije nitratov tudi največje. Presežena mejna vrednost nitratov je bila leta 2007 značilna tudi za nekatera merilna mesta na vodnem telesu Savinjske in Savske kotline, ki se prav tako večinoma nahajata na plitvih tleh (do 50 cm). Na globljih tleh, oziroma tleh z več kot 50 cm globine, koncentracije nitratov v podzemnih vodah niso presežene. Zato lahko ugotovimo, da do preseženih koncentracij nitratov v podzemnih vodah Slovenije večinoma prihaja na območjih, za katera so značilna plitva tla do globine 50 cm.

Poleg plitvih tal se na območjih vodnih teles s povečanimi koncentracijami nitratov nahajajo tudi najbolj rodovitna kmetijska tla v Sloveniji. Zato je na teh območjih obseg kmetijske pridelave najbolj razširjen, kar pa seveda vpliva tudi na nevarnost obremenjevanja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva. Za izdelavo ocene obremenjenosti posameznih vodnih teles s kmetijstvom ima pomembno vlogo tudi delež njivskih površin, na katerih uporabimo največ dušika za gnojenje z mineralnimi in živinskimi gnojili. Podatki o obsegu njivskih površin po posameznih vodnih telesih v letu 2007 tako kažejo, da je delež njivskih površin v Sloveniji največji prav na tistih območjih vodnih teles, ki zaradi presežene mejne vrednosti nitratov v podzemni vodi izkazujejo slabo kemijsko stanje (Slika KM18-2). Na območju vodnega telesa Krške in Dravske kotline njive tako predstavljajo okoli 47 % površine vodnega telesa, na območju Murske kotline pa celo 57 %. Na ostalih vodnih telesih je delež njivskih površin bistveno manjši.

Poleg slabega kemijskega stanja nekaterih vodnih teles kot celote imajo pri načrtovanju ukrepov za zmanjševanje onesnaženja z nitrati na lokalni ravni pomembno vlogo tudi meritve nitratov na posameznem merilnem mestu v daljšem časovnem obdobju. To nam omogoča celovito presojo o uspešnosti ukrepov, ki jih vpeljujemo in izvajamo z namenom zmanjševanja onesnaženja podzemnih voda z nitrati. Nekateri primeri meritev na posameznih merilnih mestih tako že vrsto let kažejo izrazito presežene koncentracije nitratov, kar bi moral biti signal za dodatno ukrepanje. Kot primer navajamo merilno mesto Lipovci na območju vodnega telesa Murska kotlina (Slika KM18-3) ter merilno mesto Lancova vas na območju vodnega telesa Dravska kotlina (Slika KM18-4). Na merilnem mestu Lipovci je koncentracija nitratov že od leta 1993 nad 80 mg/l, izrazitega zmanjšanja nitratov pa ni opaziti. Na merilnem mestu Lancova vas zaskrbljuje predvsem dejstvo, da se koncentracija nitratov v obdobju 1993-2007 večinoma povečuje in to kljub temu, da je bila že v začetku omenjenega obdobja koncentracija nitratov nad 60 mg/l. Po letu 2003 so bile meritve nitratov večinoma že med 80 in 100 mg/l.

Predstavljeni podatki kažejo, da naravne danosti prostora s stališča onesnaženja podzemnih voda z nitrati za kmetijstvo v Sloveniji niso najbolj ugodna. To še posebej velja na območjih kotlin, kjer je kmetijstvo najbolj intenzivno. Poleg neugodnih pedoloških lastnosti tal (plitva tla) ter velikega deleža njiv v strukturi rabe tal na onesnaženost podzemnih voda z nitrati v zadnjih letih neugodno vplivajo tudi manjše količine padavin, kar povzroča manjše razredčitve izpranih nitratov v podzemne vode.

Z namenom zmanjšanja obremenjevanja podzemnih voda z nitrati velja v Sloveniji od leta 1996 omejitev obtežbe kmetijske zemlje z živino, predpisani pa so tudi okolju prijazni načini gnojenja kmetijskih zemljišč. K zmanjšanju onesnaženja voda z nitrati so usmerjeni tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki jih izvajamo v okviru Programa razvoja podeželja. Za prejemnike plačil s tega naslova veljajo za obremenitev kmetijske zemlje z živino strožja merila, kot jih predpisuje zakonodaja. V okviru Programa razvoja podeželja smo začeli v letu 2004 izvajati ukrep Prilagajanje kmetijstva evropskim standardom, oziroma nitratni direktivi. Namen nitratne direktive je zmanjševanje in preprečevanje nadaljnjega onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva. V okviru tega ukrepa so bila na kmetijah izgrajena in se še gradijo nova skladišča živinskih gnojil, ki bodo zagotovo prispevala k boljšemu stanju podzemnih voda. Rezultate vseh navedenih ukrepov lahko pričakujemo šele v prihodnjih letih.

Kazalec obravnava kmetijski vidik obremenjevanja podzemnih voda z nitrati. Poudariti pa je potrebno, da kmetijstvo ni edini »onesnaževalec« podzemnih voda z nitrati. Poleg kmetijstva imajo pomembno vlogo tudi »nekmetijski dejavniki«, med katerimi naj v prvi vrsti omenimo neurejeno komunalno infrastrukturo, ki predvsem na območjih, kjer je v podzemnih vodah preveč nitratov, še ni urejena v skladu z zahtevami EU.

Podatki za Slovenijo

Monitoring kakovosti podzemne vode v okviru državnega monitoringa kakovosti podtalnic, izvirov in površinskih vodotokov v Sloveniji izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v sklopu Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V kazalcu so uporabljeni rezultati monitoringa v letu 2007, za 2 izbrani merilni mesti (Lipovci in Lancova vas) pa za obdobje 1993-2007. Za GIS vrednotenje pedoloških lastnosti tal (globina tal) smo uporabili digitalno Pedološko karto Slovenije v merilu 1:25.000 (MKGP, 2001). Delež njiv na posameznih vodnih telesih smo v GIS okolju izračunali s pomočjo podatkov MKGP o rabi tal (2007) ter površine 21 vodnih teles v Sloveniji (ARSO, 2008). Ocenjujemo, da je kakovost vhodnih podatkov za namen izdelave kazalca zadovoljiva. Uporabljene baze podatkov so bile v času izdelave kazalca zadnje dostopne.
20. november 2008
Janez Sušin, Borut Vrščaj, Jani Bergant, Kmetijski inštitut Slovenije