[ZD17]
Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline
Objave: [ 2016 2015 2014 2011 ]

Kazalec prikazuje vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline ter njegove negativne učinke na zdravje.

Problematika onesnaženosti Zgornje Mežiške doline s svincem je posledica več stoletne tradicije rudarjenja in predelave svinca. Posledica tega je povečana obremenjenost okolja s svincem, cinkom in kadmijem. Še posebej so tem kovinam izpostavljeni otroci. O izpostavljenosti otrok svincu lahko govorimo že v materinem telesu. Kasneje, to je v obdobju rasti, večjo dovzetnost otrok zaradi onesnaženosti s svincem povezujemo predvsem z njihovo fiziologijo, navadami in obnašanjem, presnovo z višjo absorpcijo svinca iz črevesja, razvijajočimi se možgani in drugimi organskimi sistemi.

Svinec je kovina, ki se nahaja v različnih mineralih (npr. galenit), pridobiva pa se s pregrevanjem rude in z elektrolizo svinčevih soli. Odporen je na kisik, vlago, kemikalije in je težko topen. Svinec je zelo obstojen, njegova razpolovna doba v tleh je lahko nekaj sto ali celo nekaj tisoč let, odvisno od tipa tal in vodnega režima. Svinec se je in se še vedno uporablja v gradbeništvu, za akumulatorske baterije, za krogle in šibre, za kabelske obloge in drugo. Zaradi človekove dejavnosti so se koncentracije svinca v bivalnem okolju v zadnjih 300 letih tisočkrat povečale, v zadnji polovici prejšnjega tisočletja pa zmanjšale, predvsem zaradi omejitev in strožjih, z zakonodajo določenih kriterijev. Kljub temu še vedno zasledimo informacije, ki pričajo o vsebnosti svinca v igračah, mivki v peskovnikih za otroke, nakitu in zato tudi o zastrupitvah otrok s svincem.

Svinec se v telo vnaša z zaužitjem, z vdihavanjem, preko kože, njegovi škodljivi učinki na zdravje pa so lahko akutni ali kronični. V začetni fazi se povišana koncentracija svinca pokaže v krvi, v kasnejših fazah pa ta vstopa v organe, zlasti v možgane. Odlaga se v kosteh, kjer zamenjuje kalcij, ki je sicer ključnega pomena za rast in obnavljanje okostja. Zaradi razvoja organov in okostja je zato iz zdravstvenega vidika še posebej potrebno poudariti pogostejšo kronično izpostavljenost otrok svincu, starih do šest let, saj lahko vodi do živčno razvojnih motenj, ki se pokažejo šele v poznejših letih. S svincem so lahko povezani tudi drugi bolezenski znaki in bolezni, kot so nevrološke bolezni, nepojasnjeni krči, bolečine v trebuhu, razvojne težave, motnje v razvoju, hiperaktivnost, motnje vedenja, izguba sluha, slabokrvnost.

Najbolj pogost način ocenjevanja skupne obremenjenosti prebivalstva s svincem je merjenje svinca v krvi, saj je le-ta pokazatelj vnosa in vezave svinca v zadnjem mesecu do dveh pred testiranjem krvi. Pri skupnem vnosu svinca v telo imajo pomembno vlogo različni dejavniki, kot so zrak, pitna voda, prehrana, zemlja, prah, način obnašanja oziroma življenja v okolju in tudi fiziološke značilnosti posameznikov.

Slika ZD17-1: Delež vzorcev krvi triletnih otrok Zgornje Mežiške doline glede na vsebnost svinca (ciljna  mejna vrednost programa je 100 µg/l krvi), 2004-2016

Vir: NIJZ OE Ravne na Koroškem, 2016


Slika ZD17-2: Delež tri leta starih otrok Zgornje in Spodnje Mežiške doline glede na ugotovljene vrednosti svinca v vzorcih krvi v letu 2013 (ciljna  mejna vrednost programa je 100 µg/l krvi)

Vir: NIJZ OE Ravne na Koroškem, 2014


Slika ZD17-3: Delež otrok Zgornje Mežiške doline, starih od enega do devet let, glede na vrednosti svinca (v µg/l krvi) v vzorcih krvi v letu 2013 (ciljna  mejna vrednost programa je 100 µg/l krvi)

Vir: NIJZ OE Ravne na Koroškem, 2014


Slika ZD17-4: Povprečne vsebnosti svinca v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline v letih 2008 in 2013 glede na starostne skupine (ciljna  mejna vrednost programa je 100 µg/l krvi)

Vir: NIJZ OE Ravne na Koroškem, 2014


Slika ZD17-5: Napoved deleža otrok s povišanimi vrednostmi svinca za obdobje 2014-2017 (glede na ciljno mejno vrednost programa 100 µg Pb/l krvi)

Vir: NIJZ OE Ravne na Koroškem, 2016


Slika ZD17-6: Ukrepanje ob ugotovljenih povišanih vrednostih svinca v krvi

Vir: NIJZ,OE Ravne na Koroškem, 2016.


Slika ZD17-7: Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990-2008, z navedeno starostjo otrok

Vir: ENHIS; Levels of lead in children’s blood,2009


Slika ZD17-8: Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990-2007, z navedeno starostjo otrok

Vir: ENHIS; Levels of lead in children’s blood, 2009


  • varovanje zdravja ljudi, ki so izpostavljeni škodljivim učinkom svinca,
    spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok ter varovanje njihovega zdravja,
  • skrb za posameznike s povišanimi vrednostmi svinca, ki potrebujejo nadaljnje spremljanje tako zaradi vsebnosti svinca v krvi kot tudi zaradi zdravstvenega stanja,
  • izvajanje samozaščitnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti in vnosa svinca v telo,
     izvajanje ukrepov za izboljšanje okolja,
  • doseči, da bo imelo 95 % otrok vsebnost svinca v krvi pod ciljno mejno vrednostjo programa  100μg/l, kar predstavlja t.i. akcijski nivo, pri katerem je potrebno izvajati ukrepe,
  • doseči, da bo imelo čim več otrok vsebnost svinca v krvi pod referenčno vrednostjo 50μg/l, kot jo je leta 2012 opredelil CDC (Center for Disease Control and Prevention).

Agenda 2030 za trajnostni razvoj za cilje navaja:

  • Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih-
  • Spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar, tudi v odnosu do okolja
  • Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
  • Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe
  • Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, preprečiti degradacijo zemljišč ter izgubo biotske raznovrstnosti

Posledica več stoletnega rudarjenja in industrije svinca je prekomerna onesnaženost Zgornje Mežiške doline s svincem in drugimi toksičnimi kovinami. Kljub temu da so se izpusti svinca v Zgornji Mežiški dolini v zadnjih 30 letih nenehno zmanjševali, se pred izvedbo ciljnih sanacijskih ukrepov izpostavljenost ljudi svincu ni zmanjševala sočasno z izpusti.

Najverjetnejši razlog je v spremenjenih primarnih virih izpostavljenosti. Svinec se je namreč kopičil v zgornji plasti tal, česar posledica je bilo precej s svincem obremenjenega prahu. Z vdihavanjem tega in z zaužitjem hrane, gojene na s svincem obremenjenih tleh, se je kljub zmanjševanju izpustov nadaljevalo kopičenje svinca v ljudeh, ki so živeli na tem območju.

Že prve študije, izvedene pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, so leta 2004 pokazale, da je zaradi prekomerne obremenjenosti okolja s svincem potrebno izvajati samozaščitne ukrepe, katerih cilj je bil zmanjšan vnos svinca v telo. Da bi zmanjšali izpostavljenost in vnos svinca v Zgornji Mežiški dolini je bil pripravljen program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja. Program je podprla Vlada Republike Slovenije in decembra 2007 je bil sprejet Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07). Ukrepi se izvajajo. Sanacija je po Odloku predvidena do leta 2022, ko bi naj bila dosežena kakovost okolja, ki bo prebivalcem Zgornje Mežiške doline omogočala običajno zdravo življenje.

Pričetek izvajanja ukrepov v okolju je pozitivno vplival na prebivalce Zgornje Mežiške doline in jih spodbudil k izvajanju  aktivnosti za zmanjšanje izpostavljenosti težkim kovinam iz okolja. Na podlagi ukrepov so se vrednosti svinca v obdobju 2004-2010 v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline (445 vzorcev), starih tri leta, zniževale. V obdobju 2004-2007 je imela povišane vsebnosti (100 μg/l) dobra polovica otrok, v obdobju 2008-2009 približno petina, v letih 2010 do 2013 pa desetina otrok. V enakem obdobju je rasel delež otrok z nizkimi vsebnostmi svinca v krvi (pod 50 μg/l), ki je leta 2010 celo presegel 70%. Od leta 2010 do 2015 (404 vzorci) je znašal delež otrok s povišano vsebnostjo svinca v krvi od 9.1 do 16.7%, delež otrok z nizko vsebnostjo svinca v krvi pa od 48.5 do 71.6%. Leta 2016 je bil delež otrok s povišano vsebnostjo najnižji (7.9%), delež otrok z nizko vsebnostjo svinca v krvi pa je bil 58.4%.

V letu 2008 je bila v okviru letnega programa ukrepov izvedena prevalenčna študija, s katero se je ugotavljala skupna obremenjenost otrok Mežiške doline s svincem. V študijo so bili zajeti otroci stari od enega do devetih let iz Zgornje Mežiške doline in otroci stari tri leta iz Spodnje Mežiške doline. Študija je pokazala bistveno večjo obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline. Najvišje vsebnosti svinca so bile ugotovljene pri najmlajših, predvsem v starostni skupini od dveh do treh let (24 do 36 mesecev), sledi starostna skupina od enega do dveh let. Izračun, narejen na podlagi študije je pokazal, da imajo otroci, ki živijo v Zgornji Mežiški dolini, petkrat večje tveganje za povišano vrednost svinca v krvi, v primerjavi z otroci, ki živijo v Spodnji Mežiški dolini.

Leta 2013 je bila študija ponovljena. Primerjane vrednosti (aritmetična sredina, geometrična sredina,mediana, delež otrok z vrednostmi pod 100 µg/l oz pod 50 µg/l) svinca v krvi so bile za otroke iz Spodnje Mežiške doline nižje kot za otroke iz Zgornje Mežiške doline. Pri primerjavi vsebnosti svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline, je študija, izvedena leta 2008 pokazala višje vsebnosti, kot študija v letu 2013. Povprečna vrednost, geometrična sredina in mediana so bile višje za vse skupine otrok (glede na spol, starost in kraj bivanja). Leta 2008 je bila najvišja izmerjena vrednost 393 µg/l, v letu 2013 pa 330 µg/l.

Leta 2009 je bila v Zgornji Mežiški dolini izvedena tudi študija z uporabo modela IEUBK. Študija je preučevala povezanost vsebnosti svinca v krvi tri leta starih otrok s koncentracijami svinca v zemlji, hišnem prahu, zraku in pitni vodi in sicer glede na lokacijo bivanja. Ugotovljeno je bilo, da so najbolj svincu izpostavljeni tisti otroci, ki živijo na najbolj onesnaženih območjih, kar potrjuje povezavo med onesnaženim okoljem in zdravjem ljudi. Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko na izpostavljenost svincu in na njegov vnos v telo v veliki meri vpliva vsak posameznik sam in sicer z ustrezno osebno higieno, prehrano, higieno bivalnih prostorov. Kot najbolj obremenjujoča dejavnika izpostavljenosti svincu sta se namreč pokazala onesnažena zemlja in hišni prah.

Na podlagi informacij Svetovne zdravstvene organizacije je delež otrok, starih do pet let, z lažjo duševno prizadetostjo zaradi svinca nekoliko višji v vzhodni in osrednji Evropi (3,1 % ) kot v zahodni Evropi (0,8 %) (WHO, 2005). Zaradi prepovedi uporabe osvinčenega bencina v zadnjih dveh desetletjih so se vrednosti svinca v krvi otrok v Evropi znižale, najprej na zahodu Evrope in v Skandinaviji. V vzhodnoevropskih državah je onesnaženje s svincem posledica dolgoletne industrije svinca. Po zaprtju rudnikov in topilnic svinca so se v večini vzhodnoevropskih držav vrednosti svinca v krvi občutno znižale. Raziskave so pokazale , da je v Evropi več območij, kjer ima več kot 10% otrok vsebnost svinca v krvi nad 100µg/l, pojavljajo pa se tudi območja, kjer je ta delež okoli 50%. V manj onesnaženih okoljih je povprečna vrednost svinca v krvi otrok pod 50 µg/l krvi, delež otrok, ki imajo vsebnosti nad 100 µg/l krvi, pa redko presega 2 % (WHO, 2005). V Sloveniji do sedaj ni bilo opravljenih raziskav, ki bi kazale na povišano vsebnost svinca v krvi slovenskih otrok. Ugotavljanje svinca v krvi se je izvedlo le na ožjih geografskih območjih in na omejenem številu otrok.

Današnje vedenje in znanje je nedvoumno - v telesu je prisotnost svinca neželena in nepotrebna. Novejše raziskave celo kažejo, da prihaja do negativnih vplivov na zdravje otrok tudi pri nižjih vrednostih svinca v krvi in da varnega območja praktično ni možno določiti. Določene raziskave v svetu nakazujejo na povezavo svinca in bolezenskih znakov že pri vrednostih 25 µg/l krvi (O’Grady, 2001), zato je bilo predlagano tudi znižanje referenčne vrednosti za svinec v krvi za otroke in ženske v rodnem obdobju in sicer iz 100 na 50 µg/l krvi.(Jakubowski, 2006). Nižjo vrednost je CDC potrdil leta 2012.

Poleg ugotavljanja skupne obremenjenosti otrok s svincem je pomembno poznavanje vsebnosti svinca v krvi posameznega otroka, saj se tako zazna njegova možna zdravstvena ogroženost. Otroci, pri katerih so ugotovljene povišane vrednosti svinca v krvi, potrebujejo individualno obravnavo z identifikacijo virov izpostavljenosti svincu in usmerjeno individualno svetovanje za zmanjšanje izpostavljenosti in vnosa svinca v telo. Slednje nakazuje na nujnost integrirane obravnave in povezavo med onesnaženjem okolja ter varovanjem zdravja ljudi. Meritve svinca v parametrih okolja (zrak, zemlja, voda …) omogočajo ugotavljanje in spremljanje obremenjenosti okolja in so osnova za spremljanje pojava ter ugotavljanje primernosti izvedenih ukrepov. Poleg spremljanja je potrebno izvajati tudi programe za zmanjšanje vnosa svinca v telo – ozaveščanje, informiranje in motiviranje prebivalcev za vzdrževanje visokega nivoja higiene (osebne higiene, higiene notranjega in zunanjega bivalnega okolja) in vključevanje varovalnih živil (prehrana z zadosti vitamina C in D, železa, kalcija, beljakovin…) v vsakodnevno prehrano. Izkušnje v svetu kažejo, da je po izvedbi najnujnejših okoljskih ukrepov zaznati hiter padec vsebnosti svinca v krvi ljudi do določenega nivoja. Za dokončen padec in ustalitev svinca v krvi do vrednosti, ki ne predstavlja tveganj za zdravje, pa je potrebno daljše časovno obdobje, tudi več let. To se lahko doseže le s kontinuiranim izboljševanjem življenjskega okolja in vzdrževanjem ter ohranjanjem doseženega.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE), Odloku o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07), Declaration of the Environment Leaders of the Eight on Children's Environmental Health , The Declaration of Brescia on prevention of the neurotoxicity of metals in Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, danes Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Ravne.
Skrbnik podatkov: Zavod  za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem danes Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Ravne.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.10.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje od 2004 do 2016. Podatki se delno zbirajo letno, delno pa po petletnem obdobju.

V Zgornji Mežiški dolini je bilo zdravstveno stanje svincu poklicno izpostavljenih oseb spremljano in nadzorovano od pričetka dvajsetega stoletja, raziskave, ki so vključevale ostalo prebivalstvo, pa so se pričele izvajati leta 1952. Leta 1967 so se pričele raziskave obremenjenosti okolja Zgornje Mežiške doline s težkimi kovinami. Raziskave v obdobju 1972-1976, ki so obravnavale različne skupine prebivalstva, so pokazale vrednost mediane svinca v krvi za posamezne skupine med 300 in 900 µg/l. V obdobju 1982 do 1990 so potekale meritve vsebnosti svinca v krvi otrok in njihovih mater.
Izvedene so bile tudi meritve vsebnosti svinca v krvi triletnih otrok v okviru Primerjalne študije onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001, katere rezultati so spodbudili Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, da je leta 2004 pričel izvajati projekt »Življenje s svincem«. Projekt je vključeval redno spremljanje vsebnosti svinca v krvi triletnikov iz Zgornje Mežiške doline in spodbujal prebivalce k izvajanju samozaščitnih ukrepov za zmanjšan vnos svinca v telo.
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne je pripravil strateški akcijski načrt za eliminacijo kroničnih zastrupitev ljudi s svincem, ki ga je zastavil za petnajstletno obdobje, od leta 2007 do leta 2022, s predlogi ukrepov na okoljskem in na zdravstvenem področju. V dolgoročnem programu so zajeti ukrepi, kot so zamenjava onesnažene zemlje in sejanje trave, preplastitev javnih površin, mokro čiščenje javnih površin, ureditev golih površin z rastlinskimi prevlekami, ureditev lokacij za varno vrtnarjenje, dopolnilna varovalna prehrana v vrtcih in šolah, čiščenje fasad in ostrešij, monitoring zraka in tal, ocena onesnaženja v širšem bivalnem okolju, stalno obveščanje in ozaveščanje izpostavljenega prebivalstva o možnih virih toksičnih kovin in načinih zmanjšanja njihovega vnosa v telo in intenzivno spremljanje zdravstvenega stanja otrok. Vlada Republike Slovenije je strateški predlog podprla, v Uradnem listu z dne 24. 12. 2007 je bil objavljen Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, Uradni list RS, št. 119/07. Na podlagi odloka za posamezno koledarsko leto Vlada Republike Slovenije sprejme letni program ukrepov.
V letu 2008 je bila v okviru letnega programa ukrepov izvedena prevalenčna študija, s katero se je ugotavljala skupna obremenjenost otrok iz Mežiške doline s svincem. Namen študije je bil pridobiti podatke o stanju obremenjenosti otrok v starostnem obdobju, ko so najbolj dovzetni na škodljive učinke svinca, identificirati posameznike s povišanimi vsebnostmi svinca v krvi, oceniti njihovo zdravstveno ogroženost in jim zagotoviti ustrezno medicinsko obravnavo, ugotoviti najbolj kritično starostno obdobje otrok za izpostavljenost svincu, opredeliti stanje trenutne obremenjenosti otrok s svincem kot izhodišče za primerjavo s stanjem po izvedbi sanacijskih okoljskih ukrepov, spodbujati ljudi za izvajanje priporočenih ukrepov za zmanjšanje vnosa svinca v telo. Študija je bila na enak način ponovljena v letu 2013, z namenom natančnejše primerjave in ocenitve napredka v petletnem obdobju.
Izvedene aktivnosti financira R Slovenija, Ministrstvo pristojno za okolje za okolje in Ministrstvo pristojno za zdravje.
Metodologija obdelave podatkov: V raziskavo so bili vključeni otroci, v povprečju stari tri leta (34.1 mesecev oz. od 20.6 do 58.6 mesecev). Za leto 2013 je prikazana vrednost svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline za različne starostne skupine, za skupino triletnikov pa je izvedena primerjava z vsebnostjo svinca v krvi otrok iz Spodnje Mežiške doline, ki je s svincem bistveno manj onesnažena. Prikazana je tudi napoved upadanja deleža otrok z vrednostmi svinca v krvi nad 100 µg/l, v obdobju od leta 2004 do leta 2017, ob ključni predpostavki, da se izvajajo ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti v okolju in da se v obstoječi industriji vzdržujejo visoki standardi v tehnoloških procesih. Število otrok je enako številu vzorcev. Podatki o ugotovljenih vrednostih svinca v krvi so prikazani v absolutnih številkah in deležih. Za analizo podatkov so bili uporabljeni računalniški programski orodji Excel in SPSS.
Napoved deležev otrok s povišanimi vrednostmi svinca do leta 2017 je bila izračunana po enačbi y=0.9504e-0.256x
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
Slabosti: Podatki o vsebnosti svinca v krvi otrok so za Slovenijo na voljo le za Zgornjo in Spodnjo Mežiško dolino.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji niso na voljo, izdelane so projekcije do leta 2017.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (daljši niz podatkov obstaja le za otroke stare 3 leta)
Prostorska primerljivost: 2 (raziskave le za Mežiško dolino)

Podatki za druge države
Izvorna baza podatkov oz. vir: Projekt ENHIS (The European Environment and Health Information System) - Levels of Lead in Children's Blood.
Skrbnik podatkov: Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO).
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. 1. 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Prikazani so podatki o povprečnih vrednostih svinca v krvi otrok iz večine evropskih držav v obdobju od leta 1991 do 2008, ki so bili zbrani na podlagi študij v posameznih državah in so vsaki dve leti predstavljeni v okviru projekta ENHIS. Podatki o vrednostih svinca v krvi otrok zajemajo različna časovna obdobja in starostne skupine. Podatki so predstavljeni na tak način zato, ker ni na voljo veliko podatkov in so bili predstavljeni tisti, na podlagi katerih lahko razberemo določene trende. Države so vsebnosti svinca v krvi otrok predstavile kot geometrično povprečje oziroma aritmetično sredino, ali pa so poročale samo odstotek svinca v krvi. Podatki za Slovenijo oz. Mežiško dolino niso del projekta ENHIS. V izračun geometrične srednje vrednosti so bili zajeti rezultati analiz prvega vzorca krvi vsakega otroka, ki je bil vključen v preiskavo. Primerljivost z ostalimi državami je omejena, ker so bili vzorci krvi odvzeti na sorazmerno omejenem geografskem območju, ki je močno industrializiran in so vrednosti zelo verjetno višje, kot v preostalih delih Slovenije.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o ugotovljenih vrednostih svinca v krvi so prikazani v absolutnih številkah (geometrična sredina oziroma aritmetična sredina) in deležih.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki. Izračunani podatki so, kljub temu da so pridobljeni iz različnih držav, zelo natančni, saj so bili vsi vzorci analizirani v laboratorijih, ki sodelujejo v mednarodnih programih strokovne usposobljenosti.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (za države so zajeta različna časovna obdobja)
Prostorska primerljivost: 2 (zajetih je le nekaj evropskih držav, ponekod samo pokrajine)

Drugi viri in literatura

  1. Agency for Toxic Substances and Disease Registry (ATSDR). Toxicological Profile for Lead. Atlanta, GA. U.S. Department of Health and Human Services, Public Health Service, 2005.
  2. Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004).
  3. Cornelis C., Berghmans P., van Sprundel M., Van der Auwera J. Copyright Taylor & Francis Ltd. Oct 2006. Use of the IEUBK Model for Determination of Exposure Routes in View of Site Remediation. Human and Ecological Risk Assessment 2006; 12: 963–982.
  4. Hudopisk N. Prevalenčna študija obremenjenosti otrok Zgornje Mežiške doline s svincem in program zmanjševanja škode za zdravje otrok v Zgornji Mežiški dolini zaradi izpostavljenosti svincu, specialistično delo, 2009.
  5. Ivartnik M. in I. Eržen. Uporaba modela IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok pri raziskavah in sanaciji okolja v Zgornji Mežiški dolini. Zdravstveno Varstvo 2010; 49: 76-85.
  6. Jakubowski M. Development of a coherent approach to human monitoring in Europe, D 6.1-6.3 Utility and sensitivity of biomarkers, ESBIO 2006
  7. Lead Internatipnal programme on Chemical safety – Environmental Health Criteria, World Health Organisation Geneva 1995; 1 -180.
  8. Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2009.
  9. Licari L. Childrens health and environment Developing action plans, World Health Organisation, 2005.
  10. Markowitz M. Lead Poisoning, Pediatric in Review, Vol. 21, No. 10, October 2001.
    Lane WG, Kemper AR. American College of Preventive Medicine Practice Policy Statement. Screening for elevated blood lead levels in children. Am J Prev Med 2001 Jan; 20 (1):78-82.
  11. Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, Ur.l. RS 119/2007.
  12. O'Grady K. Lead Enwironmental Awareness and Detection, Canada, febr 2001.
  13. Praktične smernice za izvajanje zdravstvenega nadzora in biološkega monitoringa za svinec, Ur.l.RS 9/2011
  14. Prpič- Majić D., Fugaš M., Souvent P., Sušnik J., Šarič M. Istraživanja olova, kadmija i cinka u dolini rijeke Meže. Zagreb: Inštitut za medicinska istraživanja i medicinu rada, 1998.
  15. Ribarič-Lasnik C., Eržen I., Kugonič N., Pokorny B., Končnik D., Svetina M., et al. Primerjalna študija onesnaženosti okolja v zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001: Končno poročilo. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, 2002.
  16. SURS, 2007. Kemikalije v okolju.
  17. The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2009. Levels of Lead in Children's Blood
  18. Von Lindern I., Spalinger S., Petroysan V., von Braun M. Assessing remedial effectiveness through the blood lead:soil/dust lead relationship at the Bunker Hill Superfund Site in the Silver Valley of Idaho. The Science of the Total Environment 2003; 303: 139–170.
  19. What Do Parents Need to Know to Protect Their Children?, Centers for Disesase Control, 2012. Kabata-Pendias A., Pendias H.Trace elements in Soil and Plants. Boca Raton, Florida, CRC Press: 1984.
6. november 2016
Matej Ivartnik, Helena Pavlič, Neda Hudopisk, Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Ravne na Koroškem