[NB07]
Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst
Objave: [ 2016 2013 2011 2010 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06).

Slika NB7-0: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2015

Vir: Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Slovenian environment agency, 2016; ODSEV, ASlovenian environment agency, 2016


Slika NB7-1: Število opaženih škodnih primerov, 2005-2015

Vir: ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.


Slika NB7-2: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali, 2005-2015

Vir: ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.


Slika NB7-3: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila, 2005-2015

Vir: ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016


Slika NB7-4: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti

Vir: ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.


Slika NB7-5: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost

Vir: ODSEV, Agencija RS za okolje, 2016.


  • Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst,
  • določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

V letih 2005 do 2007 se število škodnih dogodkov ni bistveno spreminjalo, v letu 2008 se je povečalo za več kot 30 %, v letu 2009 je bil zabeležen ponovni padec za skoraj 40 % in prav tolikšna porast v letu 2010 ter ponovni padec v letu 2011, primerljiv z letom 2009. V letu 2012 se je število škodnih dogodkov zopet povečalo za več kot 40 % in v letu 2013 padlo na najnižjo raven v 9 letih. V primerjavi s predhodnim letom so živali zavarovanih vrst, v letu 2014, zopet povzročile za skoraj 40 % več škodnih dogodkov. V letu 2015 je nato zabeležen ponovni padec števila škodnih dogodkov na še nižjo raven kot pa leta 2013. Za več kot 100 % so se, v obdobju od leta 2005 do leta 2008, povečala odobrena sredstva za izplačilo, ki so se v letu 2009 ponovno približala ravni preteklih let in v letu 2010 dosegla rekordno raven v višini skoraj 150 % v primerjavi z letom 2005. V letu 2011 je bila višina odobrenih sredstev za izplačilo ponovno nižja, podobna kot leta 2009, medtem ko je bil v letu 2012 zopet zabeležen porast za slabih 30 %. V letu 2013 je višina odobrenih sredstev za izplačilo v primerjavi s prejšnjim letom padla za 45 % in se v letu 2014 zvišala na 450.690 EUR odobrenih finančnih sredstev ter v letu 2015 zopet padla za skoraj 36 %. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrezno varovanje premoženja).

Velike zveri (rjavi medved, volk, ris) so v povprečju povzročile škodo v 78 % škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. Delež se giblje med 60 % v letu 2007 do 90 % v letu 2010. Rjavi medved je v obdobju od leta 2005 do leta 2015 povzročil škodo med 27 % in 77 % škodnih dogodkov, enajstletno povprečje znaša 49 %. Volk je v obdobju od leta 2005 do leta 2014 povzročil škodo med 6 in 51 % škodnih dogodkov, enajstletno povprečje znaša 28 %.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 75 % do 92 % finančnih sredstev.

Za škodo povzročeno na drobnici se je izplačalo med 34 % in 78 % finančnih sredstev. V obdobju od leta 2005 do 2012 se je poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva zmanjšala, in sicer iz 17 % na 7%. V letu 2013 je zabeležen ponoven porast na 11 %, v letu 2014 in 2015 pa na 14 %. Delež finančnih sredstev, ki se porabi za izplačilo škode povzročene na sadnem drevju se giblje med 5 % in 8 % z izjemo leta 2007, ko je delež znašal 3,7 % in leta 2011 4,3 %.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca odškodninskih zahtevkov (ODSEV)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Ivana Leskovar Štamcar
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.10.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08, 46/14-ZON-C). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.
Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Opravijo ogled, izpolnijo zapisnik, predlagajo sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanci ne strinjajo s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje vložijo vlogo, na podlagi katere uveljavijo višjo višino odškodnine, za katero so dolžni predložiti ustrezno dokumentacijo.
Metodologija obdelave podatkov: Na Agenciji RS za okolje se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst. Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora medveda. Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura
- Ulamec, P. Nartnik I. 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Ulamec, P. 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2013. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2011. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2014. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2012. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2015. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2013. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Žnidarič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2014. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

- Mavri, U., Gašperšič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2015. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
- Zaključno poročilo Javni razpis, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, Agencija RS za okolje, 2010. Skrbnik: Ivana Leskovar Štamcar.

19. oktober 2016
Ivana Leskovar Štamcar, Agencija RS za okolje