[PS06]
Dolžina letne rastne dobe
Objave: [ 2016 2015 2014 2013 2011 2010 2009 2008 ]

Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.

Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con, V kontekstu podnebnih sprememb pa nam omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih postopkov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.

Slika PS6-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih, Slovenija, referenčna obdobja 1961-1990 in 1991-2015

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2016  


Slika PS6-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani, 1961-2015

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2016


Slika PS6-3: Spremembe dolžine letne rastne dobe pridelkov, Evropa, 1975-2010



  • Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
  • Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.

Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe. Ta dolžina je nehomogena z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju (1961–2015). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2015. Izrazit skok v dolžini vegetacijskega obdobja je bil zabeležen v letu 2015.

Na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno, da se je tudi v Evropi spremenila dolžina letne rastne dobe za več kmetijskih rastlin. Na številnih območjih Evrope oziroma na severni polobli nasploh je ugotovljeno podaljševanje obdobja med pojavom zadnje spomladanske in prve jesenske zmrzali. Analiza obdobja 1975-2010 kaže, da podaljševanje letne rastne dobe ni prostorsko enakomerno razporejeno po Evropi. Največje podaljševanje rastne dobe (več kot 0.8 dni na leto) je bilo ugotovljeno vzdolž obale Atlantika, na Britanskem otočju, na Danskem, v osrednjem delu Evrope (tudi v Sloveniji), osrednji Italiji, osrednji in južni Španiji in Turčiji.  Na nekaterih območjih  v Evropi je bilo zaznati tudi skrajševanje rastne dobe, vendar trendi skrajševanja niso bili statistično značilni. Podaljšanje letne rastne dobe vpliva na povečanje pridelka in možnost gojenja novih rastlinskih vrst, ki sicer za določeno območje niso bile primerne. Uvajanje novih vrst kmetijskih rastlin in novih sort bo povzročilo širjenje plevelov (tudi tujerodnih), škodljivih žuželk in rastlinskih bolezni.

Prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo zato nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam za leti 2010 in 2011, Strategiji prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ter Četrtem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) (2007) ter Nacionalnem strateškem okvirju za prilagajanje podnebnim spremembam in Oceni podnebnih sprememb do konca 21.stoletja (oba dokumenta sta v pripravi),
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO 
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 12. junij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2015 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).
Metodologija obdelave podatkov: Metodologija obdelave podatkov: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga (5 °C). Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da je spomladanski temperaturni prag dan v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: 
Prednosti: osnovni podatki za kazalec so pridobljeni po standardih za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj. Podatki so preverjeni in primerljivi v času in prostoru. 
Slabosti: podatki so izmerjeni na izbrani točki (meteorološki postaji), kazalec ni prostorsko porazdeljen. Podatki niso neposredno primerljivi s tistimi prikazanimi na sliki PS6-3, zaradi različne metodologije. Za prikaz dolžine letne rastne dobe so v Evropi upoštevali dneve brez zmrzali, torej dneve s temperaturo višjo od 0°C, pri podatkih za Slovenijo pa je trajanje rastne dobe omejeno z nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5°C. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza standardom za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj v Republiki Sloveniji in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki za kazalec so javno dostopni v enotni in preverjeni bazi meteoroloških podatkov v Republiki Sloveniji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: JRC - the MARS Unit The Monitoring Agricultural Resources (MARS)  – podatki so predstavljeni v kazalcu Growing season for agricultural crops (CLIM 030), ki ga je leta 2012 (posodobljena verzija) izdelala Evropska agencija za okolje (EEA).

Skrbnik podatkov: The Joint Research Centre, EEA
Datum zajema podatkov za kazalec: 13. junij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1975-2010 (pridobljeni 14. novembra 2012 in posodobljeni 4. septembra 2015). Pri določanju dolžine rastne dobe je sicer razlika v metodologiji, ki v obdobje trajanja rastne dobe šteje dneve brez zmrzali.

Metodologija obdelave podatkov: Prikazana so območja, kjer so bile opazne spremembe dolžine letne rastne dobe (število dni/leto).

 Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): ni podatka
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni podatka
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: ni podatka
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  • IPCC, 2007. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, 2007; M.L. Parry, O.F. Canziani, J.P
13. junij 2016
Ana Žust, Agencija RS za okolje