KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se zmanjšuje, zlasti opazno v zadnjih letih, kot posledica zmanjševanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj. Večina odpadkov se uporabi kot polnilni material v rudnikih.

Neutral

Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, predvsem na nekaterih območjih, kot sta Prekmurje in Ljubljansko barje.. V zmernem upadu so populacije izbranih gozdnih vrst ptic, medtem ko se razmere na mokriščih zadnjih nekaj let ne spreminjajo. Stabilne ali v porastu so populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih. Manjša nihanja so del naravnih populacijskih sprememb.

Neutral

V Sloveniji odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov, svetovnih ali v regiji. Cena žit je blizu ravni evropskega povprečja, cena govejega mesa je pod evropskim povprečjem, cena jajc in prašičjega mesa pa nad evropskim povprečjem. Slovenija izstopa z odkupnimi cenami mleka, ki je najnižja med državami članicami EU.

Good

Načrti za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji zajemajo številne ukrepe. Ključno je, da država zagotavlja financiranje ukrepov in s tem izvajanje ukrepov ter posledično izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. V letu 2019 je bilo za kar 15,56 milijonov  EUR več izplačanih naložb, kot v letu 2014. Največ naložb je bilo v obdobju od 2014 do 2019 v kotle na lesno biomaso, sledijo jim naložbe v toplotne črpalke.

Bad

V obdobju 1980 -2019 so v državah članicah EGP ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 446 milijard EUR.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji se povečuje. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2019 znaša kar 0,35 milijona €.

Neutral

Primerjava obdobij 1961-1990 in 1991-2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala. Zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.


SLEDI NAM

TWITTER