[VD16]
Vodovarstvena območja
Objave: [ 2013 2016 ]

Vodovarstvena območja so varovana z občinskimi odloki in vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da se vodno telo, ki se uporablja ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.

Velikost vodovarstvenega območja mora biti določena tako, da predvideni zaščitni ukrepi učinkovito zagotavljajo dolgoročno ohranjanje količine in kakovosti vode v zajetem vodnem viru. Glede na oddaljenost in trajanje časa dotoka do vodnega zajetja se vodovarstvena območja delijo na območja treh stopenj strogosti režimov varovanja.

Slika VD16-1: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji po posameznih skupinah rabe tal, povprečje 2002–2012

Vir: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013; Vodovarstvena območja, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013


Vzpostavitev vodovarstvenih območij prednostno na večjih območjih poselitve z namenom preprečevanja onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač.

Skoraj petina ozemlja Slovenije, okoli 345.000 hektarov, je vodovarstveno območje, od tega je dobrih 7.000 hektarov v najstrožjem režimu varovanja.

Največ površin na vodovarstvenih območjih pokriva gozd, sledijo kmetijske površine, urbane in ostale površine. Spremembe v strukturi rabe tal na vodovarstvenih območjih so bile v obdobju 2002–2013 relativno majhne. Povečala se je površina gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč za 2,3 %, površina kmetijskih zemljišč se je zmanjšala za 1.228 ha ali za 1,2 %. Med kmetijskimi zemljišči slabo polovico predstavljajo trajni travniki in pašniki. Njive predstavljajo 36 % površin vodovarstvenih območij in njihov obseg se občutno zmanjšuje, predvsem na račun travnikov in pašnikov. Zaradi manjše uporabe pesticidov in gnojil travniki in pašniki praviloma manj obremenjujejo podzemne vode. S stališča ohranjanja kulturne krajine na vodovarstvenih območjih je pozitivno tudi 31,3-odstotno zmanjšanje deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju. So se pa v obdobju 2002–2011 za 1,9 % povečale površine trajnih nasadov, za katere je značilna relativno velika poraba fitofarmacevtskih sredstev.

Delež urbanih zemljišč na vodovarstvenih območjih se je sicer povečal relativno malo (za 2,3 %), vendar s stališča obremenjevanja voda to lahko opredelimo kot nezaželen pojav. V prihodnosti lahko predvsem v bližini neposrednih zajetij (najstrožji vodovarstveni režim) pričakujemo zaustavitev povečevanja deleža urbanizacije, saj je na teh območjih zakonodaja pozidav zelo omejuje.

Cilji in pravne podlage: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
Vir podatkov: V kazalcu smo uporabili digitalne podatke Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) Ministrstva za kmetijstvo in okolje (http://rkg.gov.si/GERK/) ter podatke o vodovarstvenih območjih državnega in občinskega nivoja, ki so dostopni prek WFS storitve na spletnem geoportalu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx).
Skrbnik podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov za kazalec: december 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o vodovarstvenih območjih izhajajo iz registra vodovarstvenih območij, ki se dopolnjuje skladno z akti o razglasitvi teh območij. Podatki o rabi tal se zbirajo v evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA)ki se obnavlja na podlagi interpretacije ortofoto posnetkov ter terenskih ogledov, izvedenih kontrol za namene kmetijskih ukrepov in na podlagi (preverjenih) obvestil o napakah v evidenci.
Metodologija obdelave podatkov: Podate o rabi tal smo s pomočjo GIS orodij prekrili s podatki ARSO o mejah vodovarstvenih območij. V analizi smo upoštevali skupne površine vodovarstvenih območij ne glede na različne vodovarstvene režime znotraj njih. Podatke o posameznih vrstah rabe tal smo združili v 4 skupine: gozd, -kmetijstvo, urbane površine ter ostalo.

Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec ne prikazuje razvoja pojava (časovna in prostorska dimenzija).
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: /
Prostorska primerljivost: /

10.1.2014
Stojan Kranjc, Urška Kušar, Agencija RS za okolje