[KM24]
Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijskih virov
Objave: [ 2011 ]
Kazalec »Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijskih virov« je definiran z dvema parametroma:
- kmetijsko površino na kateri rastejo rastline za proizvodnjo energije (oljna ogrščica),
- primarno energijo proizvedeno iz kmetijskih virov (električna energija iz bioplina).
Slika KM24-1: Karta (kmetijskih) bioplinskih naprav v Sloveniji

Vir: Javna agencija Republike Slovenije za energijo, december 2011; obdelava Kmetijski inštitut Slovenije, 2011


Slika KM24-2: Proizvodnja električne energije iz bioplina

Vir: Borzen, 2011


Slika KM24-3: Njivske površine posejane z oljno ogrščico

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2011


Slika KM24-4: Kmetijska površina namenjana za proizvodnjo obnovljive energije v nekaterih evropskih državah

Vir: IRENA 27 – Production of renewable energy from agricultural sources - European Biodiesel Board (2003), EuObserv'ER (2004), Eurostat FSS, Skstat, IEA, FAOstat


Vlada RS je julija 2010 sprejela »Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020«. Cilj slovenske energetske politike za obnovljive vire energije je med drugim tudi:
- zagotoviti 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10 % obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020, kar po trenutnih predvidevanjih pomeni podvojitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije glede na izhodiščno leto 2005.

Vlada Republike Slovenije bo za dosego ciljev obnovljivih virov energije med drugim zagotovila ustrezno podporno okolje tudi za:
- proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,
- uvajanje biogoriv in ostalih obnovljivih virov energije v prometu in kmetijstvu ter uvajanje električnih vozil.

Glavni obnovljivi vir energije v Sloveniji, ki izvira iz kmetijstva, je bil v letu 2011 bioplin. Drugi kmetijski viri obnovljive energije še niso zaživeli.

Razvoj kmetijskih bioplinskih naprav se je v Sloveniji začel potem, ko je vlada RS po letu 2002 določila ustreznejše odkupne cene in premije za kvalificirane proizvajalce električne energije (za bioplinske naprave). Te poleg gnojevke ali gnoja uporabljajo tudi druge substrate, povečini energetske rastline, ki imajo dober izplen metana oziroma bioplina. Konec leta 2011 je bilo glede na podatke Javne agencije RS za energijo v Sloveniji 22 bioplinskih naprav s skupno nazivno močjo 27 MWel. Nekatere bioplinske naprave so locirane na isti lokaciji. Nekatere izmed teh bioplinskih naprav so pogojno kmetijske, saj uporabljajo tudi substrate, ki ne izvirajo iz kmetijstva. Največja bioplinska naprava je bioplinska naprava ECOS d.o.o. v Lendavi, velika 7 MWel. Dejansko gre že za industrijski tip bioplinske naprave. Najmanjša bioplinska naprava je bioplinska naprava Bioterm d.o.o. na kmetiji Flere v Savinjski dolini.

Do konca leta 2011 se je bioplin uporabljal le za proizvodnjo električne in toplotne energije. Proizvedena toplotna energija je pogosto premalo izkoriščena. Uporaba biometana (dodatno prečiščenega bioplina) kot pogonskega goriva pri nas še ni stekla, čeprav imamo v Sloveniji v letu 2011 že nekaj osebnih vozil in 20 avtobusov, ki jih poganja stisnjen zemeljski plin ali bioplin (biometan). Tudi država podpira razširitev tovrstnih vozil, saj je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad v letu 2011 že podelil nepovratne finančne pomoči za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet.

V Sloveniji imamo tudi pridelavo oljnic, med kateri je za energetske namene pomembna oljna ogrščica. Na sliki KM24-3 so prikazane njivske površine za pridelavo oljne ogrščice za obdobje od 2000 do 2010. Povprečni pridelek semena oljne ogrščice je v Sloveniji relativno majhen, saj znaša v obravnavanem časovnem obdobju med 1,8 in 2,9 t/ha. V Sloveniji imamo tovarno biodizla »Biogoriva« v okviru Pinusa Rače. Starejša proizvodna linija ima kapaciteto 9000 ton biodizla na leto, nova tovarna pa 50000 ton. Surovino za proizvodnjo biodizla – rastlinsko olje »Biogoriva« kupujejo tako na domačem kot tudi na svetovnem trgu. Doma v Sloveniji pridelana surovina – seme oljne ogrščice je bila pred leti stisnjena v domači oljarni BIEL v Brežicah. Vendar so to oljarno zaprli. V Sloveniji je na kmetijah sicer še nekaj manjših oljarn (mikro oljarn) za stiskanje oljne ogrščice, vendar tam pridobljeno olje ni namenjeno prodaji za izdelavo biodizla. Zaradi cenovnih razmer se veliko semena oljne ogrščice izvozi v tujino. Nadaljnja uporaba tega semena v tujini ni znana, možno je tako za pridobivanje olja za prehrano kot za energetske namene. Uporaba čistega rastlinskega olja pridobljenega iz oljne ogrščice kot goriva za pogon dizelskih vozil predstavlja v Sloveniji neznaten delež. V kolikor že obstaja, se to olje pridobiva v mikro oljarnah. Država Slovenija načeloma podpira uporab biogoriv. Čisti biodizel je popolnoma oproščen trošarine, mešanice biodizla in plinskega olja (dizelskega goriva) pa delno. Čisto rastlinsko olje kot energent (gorivo) pa je trošarinski izdelek za katerega je potrebno plačati trošarino, kar mu potem v končni ceni zmanjšuje konkurenčnost z dizelskim gorivom.

V Sloveniji do leta 2011 nismo imeli pridelave energetskih rastlin za pridobivanje bioetanola. Ravno tako na kmetijskih površinah nimamo pridelave – vzgoje zunajgozdnih nasadov hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst. Stranski proizvodi pri rastlinski pridelavi, kot je na primer slama žit, se ne uporablja v energetske namene.

V drugih državah ES uporabljajo za proizvodnjo obnovljive energije različne kmetijske vire. IRENA 27 kazalec Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijskih virov navaja, da je v EU-15 državah tovrstna energija proizvedena v obliki biodizla (57 % oziroma 1292 ktoe), bioetanola (10 % ali 216 ktoe), energije iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst (13 % ali 281 ktoe), energije iz bioplina (3 % ali 57 ktoe), energija iz žitne slame (17 % ali 380 ktoe). Ta kazalnik prikazuje tudi kmetijske površine za proizvodnjo obnovljivih virov energije, ki izvira iz kmetijstva.

V 11. poročilu EurObserv'ER »The state of renewable energies in Europe« iz decembra 2011 navajajo za EU-25 države skupno proizvodnjo bioplina 4317 ktoe, porabo bioetanola 2326,6 ktoe in porabo biodizla 9665 ktoe. Ti podatki so za leto 2009.

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Cilji so povzeti po »Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020«.

Vir podatkov:
- Evidence o proizvodnji električne energije iz bioplina (Borzen)
- SI-Stat podatkovni portal, Okolje in naravni viri, Pridelki in površina (SURS)
Skrbnik podatkov:
- Borzen, d.o.o., Sektor za obnovljive vire, raziskave in razvoj, kontaktna oseba: Borut Rajer
- Statistični urad RS, Sektor za okoljsko statistiko, Oddelek za statistiko kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova, kontaktna oseba: Barbara Kutin Slatnar
Datum zajema podatkov za kazalec: 22.12.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki za površine z oljno ogrščico in povprečen hektarski pridelek se pripravlja enkrat letno. Prikazali pa smo jih za zadnjih 10 let (2000 -2010). Podatki o proizvedeni električni energiji iz bioplina so podani na letni ravni za obdobje od leta 2004 do 2010.
Metodologija obdelave podatkov: Osnovni podatki o proizvodnji električne energije so podani v kWh. Te smo preračunali v ktoe, ki je enota, ki se uporablja za prikaz energetskih kazalcev.
Podatki za površine z oljno ogrščico in njen pridelek SURS podaja na način, ki je ustrezen za neposredno vključitev v ta kazalec.

Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec prikazuje uradne podatke o proizvedeni električni energije iz bioplina, pridobljene iz Borzen-ovega Centra za podpore, ki je operativni izvajalec podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Podatki SURS-a o površinah in pridelkih oljne ogrščice so uradni podatki o pridelavi te poljščine. Ni pa na voljo uradnih podatkov o porabi domače oljne ogrščice za proizvodnjo biodizla v Sloveniji. Obstajajo le ocene.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so relevantni saj zajemajo vso proizvodnjo električne energije iz bioplina. Podatki o površinah z oljno ogrščico so ravno tako relevantni. Ravno tako sta obe vrsti podatkov točni in robustni. Spremembe v rezultatih kazalca so hitre in odzivne, negotovost pa majhna.
--Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki podani v kazalcu so zanesljivi.
--Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije so izdelane do leta 2020. Rezultati kazalca pa odvisni od sistema podpor, ki se lahko hitro in diametralno nasprotno spreminja.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države
- Agriculture and environment in EU-15— the IRENA indicator report, EEA Report No 6/2005
- IRENA Indicator Fact Sheet IRENA 27 – Production of renewable energy from agricultural sources
Vir podatkov: IRENA Indicator Fact Sheet IRENA 27
Skrbnik podatkov: European Environment Agency
Datum zajema podatkov za kazalec: 22.12.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Farm structure survey: podatkovna zbirka o hitrosratočih drevesih se zbira periodično od leta 2000
Eurostat RES: Nacionalna povprečja za vsako državo EU 15, podatki se zbirajo mesečno.
European Biodiesel Board: Količina biogoriva se zbira direktno pri članih na letni ravni
EurObserv'ER: podatki se zbirajo letno tako od vladnih kot proizvodnih organizacij
IEA Task 37, Fachverband Biogas: podatki se zbirajo letno pri članicah
Skstat: Podatke zbira Swedish Board of Agriculture, www.sjv.se
FAOstat: Podatki so odvisni od držav
Metodologija obdelave podatkov: Podatke iz različnih podatkovnih zbirk so preračunali z ustreznimi faktorji v enake enote – ktoe za prikaz proizvodnje obnovljive energije iz kmetijskih virov.
Geografska pokritost: EU-15 – Nemčija, Italija, Francija, Španija, Švedska, Danska, Avstrija, Grčija. Velika Britanija, Portugalska, Nizozemska, Luksemburg, Irska, Finska in Belgija.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost prikazanih podatkov je njihova pokritost po državah EU15 ter številke, ki temeljijo na realni proizvodnji. Slabost podatkov pa je, da so ponekod samo na osnovi ocen.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so relevantni, saj so prikazani vsi viri obnovljive energije iz kmetijskih virov, ki so se razvili v posameznih državah EU-15.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Prikazani podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije so izdelane do leta 2020. Rezultati kazalca pa odvisni od sistema podpor, ki se lahko hitro in diametralno nasprotno spreminja.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura - Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) Slovenija http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/AN_OVE_2010-2020_final.pdf
- Peter Pšaker, Barbara Lobe (2010), Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji. Celje, KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. http://www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ur/u2009037.pdf

22. december 2011
Tomaž Poje, Kmetijski inštitut Slovenije