[PR03]
Vlaganja v prometno infrastrukturo
Objave: [ 2011 2013 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2009. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.

Slika PR3-1: Vlaganja v prometno infrastrukturo v Sloveniji v obdobju 1992-2009

Vir: Letna poročila DARS 2003–2009, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji; Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2009, Ministrstvo za finance.


Slika PR3-2: Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo v državah EEA-32 v obdobju 1990-2008

Vir: EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), 2011



- Zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in letalski transport, ki bo sledil načelom trajnega in skladnega regionalnega razvoja (RePPRS in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Razvoj uravnoteženih in enakomerno obremenjenih prometnih podsistemov(RePPRS in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Razvoj slovenskega pristanišča ob dograditvi pristaniške in zaledne transportne infrastrukture ter vzpostavitev sistema pomorskih avtocest (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 se konkretno navzema za:
- izgradnjo 28 km novih ter za posodobitev 400 km obstoječih železniških prog,
- izgradnjo oz. posodobitev 500 km kolesarskih prog,
- izgradnjo 20 km novih ter posodobitev 130 km obstoječih cest,
- izgradnjo 15 novih izvennivojskih križanj,
- izgradnjo 65 km novih avtocestnih odsekov,
- izgradnjo 1800 m nove operativne obale.

Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa.

Kazalec izraža, Kazalec izraža, da je Slovenija dobro desetletje večino svojih obsežnih vlaganj v infrastrukturo usmerjala v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manjši delež tudi v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.

Najpomembnejši vir finančnih sredstev izgradnje avtocest so bila poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežjase financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi po načrtih Nacionalnega programa izgradnje avtocest stroške avtocestnega programa (skupaj več kakor 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano, saj zaenkrat nima podlage v osveženem nacionalnem programu za to področje. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU.

V zadnjih letih so opazne spremembe v razmerju vlaganj državnih sredstev v posamezne prometne podsisteme. Še leta 2000 je višina sredstev za avtocestno omrežje znašala kar 80 %, za državne ceste 13 % in za železniško omrežje samo 5 %. Z zaključevanjem avtocestnega omrežja so se investicije počasi začele prestavljati zlasti v izgradnjo in posodobitev železniškega omrežja. Leta 2009 je tako višina vlaganj za avtocestno omrežje padla na 61 %, medtem ko so se sredstva za železniško infrastrukturo dvignila na 16 %. Rahel porast je zaznati tudi pri vlaganju v državne ceste, katerih investicijski delež je v letu 2009 narasel na 23 %. Pri tem je treba poudariti, da so viri gradnje avtocest v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili. Na vlaganja v prometno infrastrukturo je močno vplivala tudi gospodarska kriza, saj so se le-ta leta 2009 zmanjšala za kar 34 % glede na leto 2008, zmanjševanje pa se je nadaljevalo tudi v letu 2010.

Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj (v zadnjih šestih letih do leta 2009 približno 1,7 milijona evrov) pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati, praviloma zaradi pritiska civilne družbe, povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.

Tudi v državah EU je največ naložb namenjenih za izboljšanje cestne infrastrukture. V zadnjem desetletju se je sicer povečal tudi delež naložb za ostale načine prevoza (železniški, pomorski in zračni), vendar je v hkrati naraščalo tudi vlaganje v cestni prevoz. Rast vlaganj v prometno infrastrukturo je bila za skoraj vse načine prevozov (izjema je le pomorski prevoz) v državah EU-12 veliko višja kot v državah EU-15. Skupna vlaganja v prometno infrastrukturo so v državah EU-12 kar desetkrat nižja kot v državah EU-15, vendar je bila rast naložb v zadnjem desetletju v državah EU-12 400 %, medtem ko je bila v državah EU-15 le 50 %. Skupna vlaganja v prometno infrastrukturo v državah EEA-32 so se kljub pričetku gospodarske krize in zmanjšanju transportnih dejavnosti v letu 2008 povečala za 3 % glede na leto 2007. Dejanske posledice gospodarske krize se bodo na tem področju pokazale šele v naslednjih letih.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 in Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l.RS, št.76/04).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Letna poročila DARS 2003–2009
- Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2009
Skrbnik podatkov:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS)
- Ministrstvo za finance (MF)
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta, ki so prikazani v kazalcu, so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj slednji vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili. Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta tudi na svoji spletni strani.
Metodologija obdelave podatkov: V zaključnem računu proračuna za leto 2009 smo upoštevali podatke o realiziranih vrednostih za naslednje podprograme in proračunsko postavko: investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest (podprogram 13022404), investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi (podprogram 13032407), letališča in letališka infrastruktura (podprogram 13042404) in oprema za varnost pomorskega prometa (proračunska postavka 3830). Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po podatkih iz spletne strani Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov::
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki DARS so natančni in omogočajo primerjavo med leti. Podatki MF so manj primerljivi od letnih poročil DARS, saj so se klasifikacije izdatkov ministrstev med leti spreminjale in je zato težko ločevati sredstva, porabljena za redno vzdrževanje, od tistih za investicijsko vzdrževanje. Kljub temu je bilo mogoče s podrobnim pregledom izdatkov in primerjalno analizo med leti pridobiti dokaj kakovosten podatek o vlaganju v prometno infrastrukturo v Sloveniji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (sprememba klasifikacije izdatkov ministrstev med leti)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 019, Transport infrastructure investments, Assessment published Jan 2011
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency - EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 1992-2008. Podatke letno zbira Mednarodni prometni forum, ki je del OECD. Podatki so objavljeni z dvoletnim zamikom. Zaradi natančnejšega prikaza so bile izključene tiste države pri katerih so manjkali podatki za več kot tri zaporedna leta za katerokoli od zvrsti prevoza. Tam kjer so manjkali podatki za 3 leta je bila uporabljena metoda interpolacije oziroma je bil podatek iz zadnjega leta uporabljen tudi za vmesna manjkajoča leta. Največji delež vrzeli obstaja na začetku (1992-1994) in na koncu (2008) nabora podatkov, zato je treba podatke za ta leta obravnavati kot manj zanesljive.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazani so podatki o absolutnih naložbah v prometno infrastrukturo (v milijonih EUR) za cestni, železniški, celinski vodni, pomorski in zračni prevoz.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (za tista leta, kjer podatki niso na voljo, so uporabljeni približki)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije, 2008
- EEA, 2011. TERM 19 – Transport infrastructure investments. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.(Ur. l. RS, št. 50/04)
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.

Kazalec je bil osvežen 18. novembra 2011.
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS; Jani Kozina, GIAM SAZU; Vesna Polanec, Agencija RS za okolje