[PR10]
Število prometnih nesreč, žrtev in poškodovanih v cestnem in železniškem prometu
Objave: [ 2011 2016 2009 2008 ]

Kazalec opredeljuje število prometnih nesreč, smrtnih žrtev in huje poškodovanih v cestnem prometu za obdobje 1991–2010 v Sloveniji ter spremembe v številu prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu po evropskih državah v obdobju 1991–2009. Prikazano je tudi število nesreč, mrtvih in huje poškodovanih v železniškem prometu v obdobju 2004-2010.

V cestnem prometu so zajete vse prometne nesreče s poškodovanimi in smrtnimi žrtvami pri ogledu katerih je sodelovala policija in ki so se zgodile v tekočem letu. Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh. Poškodovani je vsaka oseba, ki ni umrla, a je bila huje ali lažje poškodovana v nesreči in je navadno potrebovala zdravniško oskrbo (CARE, 2011).

Prometna nesreča v železniškem prometu je vsaka nesreča, ki vključuje vsaj eno premikajoče se železniško vozilo v kateri je bila vsaj ena oseba hudo telesno poškodovana, ali je umrla.

Slika PR10-1: Število prometnih nesreč, mrtvih in huje poškodovanih v cestnem prometu v Sloveniji v obdobju 1991-2010

Vir: Statistični urad RS; Statistični letopis 1995-2010 ter SI-STAT podatkovni portal, 2011


Slika PR10-2: Spremembe v številu cestno-prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih po evropskih državah v obdobju 1991–2009

Vir: Road safety evolution in EU. CARE – European Road Accident Database, European Commission, 2011.


Slika PR10-3: Število prometnih nesreč, mrtvih in huje poškodovanih v železniškem prometu v Sloveniji v obdobju 1991-2010

Vir: Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2011


- Do konca leta 2011 zmanjšati število mrtvih v prometnih nesrečah na 124 žrtev, s čimer bi v obdobju 2007–2011 prihranili približno 600 življenj (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011).
- do leta 2020 v državah članicah EU prepoloviti število ponesrečencev v nesrečah na cesti oziroma do leta 2050 število nesreč s smrtnim izidom v cestnem prometu zmanjšati na skoraj nič (Bela knjiga, 2011).
- Poskrbeti, da do konca leta 2021 število žrtev na slovenskih cestah letno ne bo preseglo števila 70 (35 ljudi na milijon prebivalcev) (Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021, 2011).
- Poskrbeti, da do konca leta 2021 število huje poškodovanih na slovenskih cestah letno ne bo preseglo števila 420 (210 ljudi na milijon prebivalcev) (Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021, 2011).
- Povečanje prometne varnosti na cestah s pospešeno izgradnjo avtocestnega omrežja in obvoznic, izvennivojskimi križanji različnih prometnic, izboljšanjem voznega parka, izobraževanjem in ozaveščanjem voznikov ter poostrenim nadzorom nad kršitvami prometnih predpisov (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Izboljšanje varnosti v železniškem prometu, s poudarkom na izboljšanju prometne kulture udeležencev ter boljše varovanje ali odprava nivojskih prehodov cest z železnico (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).

Varnost v prometu je kljub sprejetim ukrepom še vedno nezadovoljiva ter izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in vseh njenih pripadnikov. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v cestnem prometu, saj je število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji še vedno zelo visoko, poškodbe v prometnih nesrečah pa so glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti.

V državah Evropske unije je leta 1995 umrlo 137 udeležencev v cestnem prometu na milijon prebivalcev. V slovenskem prostoru jih je v istem letu umrlo 208, s čimer smo presegli evropsko povprečje za 52 %. Po tem merilu je Slovenija v letu 1995 sodila med prometno najbolj nevarne evropske države. Leta 2009 je bilo v Sloveniji na cestah 84 mrtvih na milijon prebivalcev, kar je bilo še vedno za 20 % več od povprečja Evropske unije, kjer je leta 2009 v cestnem prometu umrlo 69 udeležencev na milijon prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je število žrtev na naših cestah sicer nekoliko zmanjšalo in leta 2010 je na slovenskih cestah umrlo 138 ljudi.

V železniškem prometu so se v obdobju 2004-2010 zgodile 303 prometne nesreče, v katerih je umrlo 77 oseb, 168 oseb pa je bilo huje poškodovanih. Število železniških prometnih nesreč sicer med leti zelo niha, vendar je zaskrbljujoč podatek, da se je kljub upadu števila prometnih nesreč v zadnjih letih število žrtev povečalo.

Cilji in ukrepi za varnostno najbolj pereči prometni podsistem so za obdobje od 2007 do 2011 zapisani v Resoluciji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 2/07). Resolucija ugotavlja, da je raven prometne varnosti pri nas že dalj časa nesprejemljiva in nezadovoljiva ter izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in njenih pripadnikov. Od leta 1991 do vključno leta 2009 je v Sloveniji zaradi prometnih nesreč umrlo skoraj 5950 ljudi. Kot odgovor na to Resolucija po zgledu drugih evropskih držav v ospredje postavlja vizijo nič, s čimer je mišljen pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Glavni cilj programa je, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124. Tako bi glede na gibanje zadnjih let, ko je umrlih v nesrečah glede na pretekla leta v povprečju manj, do leta 2011 ohranili približno 600 življenj.

Resolucija obravnava pet varnostno najbolj izpostavljenih kategorij udeležencev cestnega prometa – pešce, kolesarje, mlade voznike osebnih avtomobilov (15–24 let), starejše voznike osebnih avtomobilov (nad 65 let) in voznike motornih dvokoles, ki so primarno obravnavani kot morebitne žrtve prometnih nesreč. Poleg petih najbolj ogroženih skupin udeležencev cestnega prometa Resolucija opozarja na dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč – hitrost in alkohol oziroma prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi. Kljub upadanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, pa število prometnih nesreč in poškodovanih ter s tem tudi družbeni stroški v Sloveniji nadpovprečno naraščajo. Letno število prometnih nesreč in poškodovanih v njih se je namreč po letu 1995 povečalo za 108 % oziroma 149 %. Vzroki so raznovrstni, pretežno pa jih je treba iskati v nadpovprečni motorizaciji in rasti cestnega motornega prometa ter v opuščanju varnejših prevoznih oblik (predvsem javnega potniškega prevoza).

Evropska agencija za okolje pojasnjuje vzroke takih gibanj (manj žrtev in več nesreč ter poškodovanih) v novih članicah EU (EEA, 2005):
- z izboljšanimi tehnologijami novejših vozil in njihovimi višjimi varnostnimi standardi;
- z višjo kakovostjo cest, njihovega projektiranja in cestne signalizacije;
- s spremembami zakonodaje v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola;
- z uvajanjem in izvajanjem strožjih omejitev hitrosti.

Tudi Evropska komisija se pospešeno ukvarja s cestnoprometno varnostjo. Leta 2003 je predstavila nov akcijski program za povečanje varnosti na evropskih cestah, ki ima tri poudarke (EEA, 2005):
- spodbujanje uporabnikov cest k odgovornejšemu vedenju, še posebno k večjemu upoštevanju obstoječih pravil, k osnovnemu in nadaljevalnemu šolanju zasebnih in poklicnih voznikov ter k učinkovitejšem preganjanju nevarnega obnašanja (pod vplivom alkohola in drog);
- izkoriščanje tehnološkega napredka varnosti vozil z izboljšanjem varnostnih standardov;
- vzpodbujanje izboljšav v cestni infrastrukturi, zlasti z ugotavljanjem in širjenjem primerov najboljših praks ter odpravljanjem črnih točk.

Leta 2011 je bil izdan nov Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021 za Slovenijo, ki sledi skupnemu cilju držav članic EU, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb.

Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (Ur.l.RS, št. 2/07), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021 ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestnoprometne nesreče
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški transport > Železniška infrastruktura, oprema in prometne nesreče > Prometne nesreče v železniškem transportu, Slovenija, letno
- Statistični letopis > Transport > Prometne nesreče na cestah
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 1991-2010. Podatke o cestnoprometnih nesrečah sporoča Statističnemu uradu Ministrstvo za notranje zadeve – Policija, RS. Vključeni so trki med cestnimi vozili, med cestnimi vozili in pešci, med cestnimi vozili in živalmi ali med nepremičnimi ovirami in cestnim vozilom. Vključeni so tudi trki med cestnimi in železniškimi vozili. Trki več vozil se štejejo kot ena nesreča, če se zgodijo v zelo kratkih intervalih. Nesreče, pri katerih je nastala samo materialna škoda, niso vključene. Podatki se osvežujejo na letni ravni. Umrla oseba je vsaka oseba, ki je umrla neposredno v nesreči ali za posledicami te nesreče v 30 dneh. Hudo poškodovana oseba je vsaka v cestnoprometni nesreči poškodovana oseba, ki je bila sprejeta v bolnišnico za čas, daljši od 24 ur.
Prometna nesreča v železniškem prometu je vsaka nesreča, ki vključuje vsaj eno premikajoče se železniško vozilo in v kateri je bila vsaj ena oseba hudo telesno poškodovana, ali je umrla. Nesreče v delavnicah in skladiščih niso vključene. Hudo poškodovana oseba je oseba, ki je bila zaradi poškodb hospitalizirana več kot 24 ur. Umrle osebe (smrtne žrtve) so vse osebe, ki so umrle takoj ali pa v 30 dneh po nesreči. Samomori se ne upoštevajo.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeno je število prometnih nesreč, umrlih zaradi prometnih nesreč in poškodovanih v prometnih nesrečah za cestni in železniški promet.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije so izdelane v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2012 do 2021.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po CARE):

Izvorna baza podatkov oz. vir: - Road safety evolution in EU, CARE – European Road Accident Database
Skrbnik podatkov: European Comission, Directorate-General for Energy and Transport.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: CARE je podatkovna baza Evropske komisije o prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali poškodbami (prometne nesreče z le materialno škodo niso zajete). Bistvena razlika med CARE in večino drugih obstoječih mednarodnih baz podatkov je visoka raven razčlenitve, saj CARE vsebuje podrobnejše podatke o posameznih nesrečah, kot so bili zbrani v državah članicah.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljene so spremembe v številu prometnih nesreč, umrlih zaradi prometnih nesreč in poškodovanih v prometnih nesrečah za posamezne države v obdobju 1991-2009 (deleži).
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Podatki so mednarodno primerljivi. Slabosti: Zaradi razlik v definiciji prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih v posameznih državah in posledično uporabljenih korekcijskih faktorjev za izravnavo nesorazmerij, je primerljivost med viri podatkov ponekod vprašljiva.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (definicije prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu se med nekaterimi državami rahlo razlikujejo)

Drugi viri in literatura:
- Bela knjiga, 2011. Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
- EEA, 2005. TERM 09 – Number of transport accidents, fatalities and injuries (land, air and maritime). Indicator fact sheet. European Environment Agency.
- EEA, 2011. TERM 09 - Transport accident fatalities. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (Ur.l.RS, št. 2/07)

Kazalec je bil osvežen 18. novembra 2011.
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS; Jani Kozina, GIAM SAZU; Vesna Polanec, Agencija RS za okolje