|
Kazalec prikazuje obseg in sestavo blagovnega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo blagovnega prevoza v izbranih državah EU. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja v cestnem in železniškem prevozu ter v pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1990–2010. Podatki za druge evropske države so prikazani z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prevozu ter indeksom razvoja cestnega blagovnega prevoza.
|
|
Slika PR2-1: Blagovni prevoz in promet v Sloveniji v obdobju 1990-2010 (cestni prevoz – tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški prevoz – neto tkm na omrežju Slovenije, pristaniški promet – t naloženega in razloženega blaga v pristaniščih, letališki promet – t naloženega in razloženega blaga na letališčih)
Vir: Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1996–2010 ter SI-STAT podatkovni portal, 2011
Slika PR2-2: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-27 v obdobju 2000-2009 (podatki temeljijo na tonskih km)
Vir: EUROSTAT, Modal split of freight transport, 2011
Slika PR2-3: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm) leta 2009 v nekaterih evropskih državah
Vir: EUROSTAT, Modal split of freight transport, 2011
Slika PR2-4: Cestni blagovni prevoz v izbranih državah EU-27 po četrtletjih v obdobju 2006-2010
Vir: EUROSTAT, Summary of quarterly road freight transport by type of operation and type of transport, 2011
|
|
- Prevzem večinskega deleža železnic v prevozu blaga v mednarodnem in tranzitnem cestnem prometu ter kombiniranje cestno-železniškega in cestno-pomorskega blagovnega prometa, kar bo omogočalo enakomernejšo razporeditev blaga med različne prevozne načine (RePPRS).
- Zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega blagovnega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013). - zmanjšanje deleža prevoza blaga po cestah na razdaljah, večjih od 300 km, za 30 % do leta 2030 in za 50 % do leta 2050 (Bela knjiga, 2011). - treba je zagotoviti, da so vsa osrednja morska pristanišča v zadostni meri povezana z železniškim tovornim omrežjem (Bela knjiga, 2011. |
|
Izhodišče spremljanja obsega in sestave blagovnega prevoza z okoljskega vidika so razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (poraba virov, izpusti toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in hrupa, poraba zemljišč, nesreče itn.). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice blagovnega prevoza in prometa s prometno-političnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev. Na podlagi obstoječih virov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže blaga po posameznih prevoznih načinih. Težavo predstavlja nerazpoložljivost podatkov o tonskih kilometrih tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini. Deleži cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji so glede na ocene neugodnejši in višji od povprečja EU-27. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da cestni blagovni prevoz narašča najhitreje in prevzema vse večji delež blaga v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, je tako v obdobju 2004–2010 narasel za 76 %. Železniški prevoz blaga se je v obdobju 2004-2010 povečal za 4 %. Rast cestnega in železniškega prevoza je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je od leta 1993 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto (Šegan, 2005). Skrb zbujajoč je tudi cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo, ki pa po vstopu v Schengensko območje ni več vključen v statistično spremljanje in ga lahko ocenjujemo le posredno. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega tovornega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2000 in 2010 promet z lahkimi, srednjimi in težkimi tovornjaki ter prikoličarji narasel za 97 %. Rast prometa z lahkimi in srednjimi tovornjaki je bila v tem obdobju okoli 68 %, s težkimi tovornjaki in prikoličarji pa okoli 148 % (DRSC, 2011). Delež pristaniškega blagovnega prometa na ozemlju Slovenije ni velik, vendar je pristaniški promet in predvsem Luka Koper, kot najpomembnejši tovorni terminal v državi, pomemben vir in cilj kopenskih tovornih tokov. Obseg pristaniškega prometa se je v obdobju 1990-2010 povečal skoraj za 3-krat, vendar količine prepeljanega blaga v zadnjih letih precej nihajo. Obseg letališkega blagovnega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, se že nekaj časa spreminja. V obdobju 1990-2010 se je obseg letališkega blagovnega prometa povečal za 84 %, če pa primerjamo rekordno leto 2007 glede na leto 1990, pa je bilo leta 2007 razloženega/naloženega kar štirikrat več blaga kot leta 1990. Zadnji večji porast v obdobju 2006-2008 gre pripisati pozitivnim učinkom vključitve Slovenije v EU, veliko pa je prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki to letališče uporablja kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope. Tudi pri letališkem blagovnem prometu je bilo zabeleženih veliko nihanj v količinah prepeljanega blaga med leti. Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni blagovni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo v pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni prevoz, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega blaga, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu blagovnemu prevozu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka. Obseg blagovnega prevoza v Evropi se povečuje nekoliko hitreje kot gospodarstvo, pri čemer cestni in zračni blagovni prevoz beležita največji porast. V državah EU-27 v blagovnem prevozu prevladuje cestni prevozni način. Njegov delež z leti narašča in je leta 2009 znašal 77 %. Na drugi strani bolj trajnostne oblike (železniški in rečni prevoz) upadajo. Po letu 2008 se je povezava med rastjo blagovnega prevoza in gospodarstva prvič po dolgih letih prekinila, vendar še ni jasno ali lahko govorimo o dolgoročnem trendu, saj je bil upad verjetno povezan s posledicami gospodarske krize. Vpliv gospodarske krize je najbolj viden v cestnem prevozu, kjer je bil v drugi polovici leta 2008 opazen precejšen upad prevoza blaga, ki se še tudi v letu 2010 ni povsem umiril. |
|
Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):
Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu. Podatki za druge države (povzeto po EEA):
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Drugi viri in literatura: |
|
|
