KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Čeprav se je v obdobju 1990-2012 proizvodnja električne energije
in toplote povečala za 28 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja
učinkovitosti proizvodnje, zmanjšali za 0,6 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za 96
% zlasti zaradi namestitve razžveplalnih naprav in zamenjave goriv, pomemben pa
je tudi prispevek povečanja učinkovitosti proizvodnje. Izpusti NOx so se
zmanjšali za 42 % predvsem zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za
zmanjšanje izpustov NOx, izboljšave metodologije izračuna izpustov ter

Neutral

Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev pa se je v obdobju 2000–2016 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala.

Neutral

V Sloveniji odkupne cene kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov. Za omenjeni kazalnik poseben cilj ni postavljen, za interpretacijo doseganja oziroma zasledovanja ciljev strategije razvoja slovenskega kmetijstva pa je ob odkupnih cenah potrebna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta, ipd.

Neutral

Vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2001–2017 niha. Nihanje je predvsem posledica nihanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter fizičnega obsega proizvodnje. V letu 2017 so se cene kmetijskih pridelkov nekoliko povišale, a so neugodne vremenske razmere s spomladansko pozebo, poletno sušo ter številnimi neurji s točo močno zaznamovale rastlinsko pridelavo ter vplivale na še manjšo vrednost kmetijske proizvodnje glede na leto 2016.

Neutral

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v letih 1992–2017 zmanjšala za 31 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi in sicer iz 135 kg/ha na 98 kg/ha, oziroma za 27 %. V obdobju 1992–2017 smo na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi povprečno porabili 62 kg N, 27 kg P2O5 in 34 kg K2O. V obdobju 2007–2016 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (57 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Good

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal (za 97 %). Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na ha, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na ha.  V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na ha) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na ha).


SLEDI NAM

TWITTER