[PR02]
Obseg in sestava blagovnega prevoza in prometa
Objave: [ 2011 2013 2009 2008 ]
Kazalec prikazuje obseg in sestavo blagovnega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo blagovnega prevoza v izbranih državah EU. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja v cestnem in železniškem prevozu ter v pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1990-2011. Podatki za druge evropske države so prikazani z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prevozu ter indeksom razvoja cestnega blagovnega prevoza. Tonski kilometri (tkm) so seštevki zmnožkov količine blaga in razdalj, na katerih je bilo to blago prepeljano (SURS 2013).
Slika PR2-1: Blagovni prevoz in promet v Sloveniji v obdobju 1990-2011 (cestni prevoz – mio tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški prevoz – neto mio tkm na omrežju Slovenije, pristaniški promet – 1000 t naloženega in razloženega blaga v pristaniščih, letališki promet – t naloženega in razloženega blaga na letališčih) 


Vir: Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992-2012, ter SI-STAT podatkovni portal 2013;


Slika PR2-2: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-27 v obdobju 2000-2010 (podatki temeljijo na tkm) 


Vir: Eurostat, Modal split of freight transport, 2013.


Slika PR2-3: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm) leta 2010 v nekaterih evropskih državah 


Vir: Eurostat, Modal split of freight transport, 2013.


Slika PR2-4: Blagovni prevoz v državah EU-27 v obdobju 1995-2010 (milijarde tkm)

Vir: European Commission, Statistical pocketbook 2013, Performance of freight transport (tkm), 2013.


Izhodišče spremljanja obsega in sestave blagovnega prevoza z okoljskega vidika so razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (poraba virov, izpusti toplogrednih plinov, drugih onesnaževal in hrupa, poraba zemljišč, nesreče itn.). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice blagovnega prevoza in prometa s prometno-političnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.

Na podlagi obstoječih virov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže blaga po posameznih prevoznih načinih. Težavo predstavlja nerazpoložljivost podatkov o tonskih kilometrih tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini.

Deleži cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji so glede na ocene neugodnejši in višji od povprečja EU-27. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da cestni blagovni prevoz narašča najhitreje in prevzema vse večji delež blaga v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, je tako v obdobju 2004–2011 narasel za 82 %. Železniški prevoz blaga se je v obdobju 2004-2011 povečal za 19 %.

Rast cestnega in železniškega prevoza je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je od leta 1993 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto (Šegan, 2005). Skrb zbujajoč je tudi cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo, ki pa po vstopu v Schengensko območje ni več vključen v statistično spremljanje in ga lahko ocenjujemo le posredno. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2000 in 2010 promet z lahkimi, srednjimi in težkimi tovornjaki ter prikoličarji narasel za 97 %. Rast prometa z lahkimi in srednjimi tovornjaki je bila v tem obdobju okoli 68 %, s težkimi tovornjaki in prikoličarji pa okoli 148 % (DRSC, 2011).

Delež pristaniškega blagovnega prometa na ozemlju Slovenije ni velik, vendar je pristaniški promet in predvsem Luka Koper, kot najpomembnejši blagovni terminal v državi, pomemben vir in cilj kopenskih blagovnih tokov. Obseg pristaniškega prometa se je v obdobju 1990-2011 povečal za več kot 2-krat, vendar količine prepeljanega blaga v zadnjih letih precej nihajo.

Obseg letališkega blagovnega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, se skozi leta močno spreminja. Najmanj je bilo letališkega blagovnega prometa v letih 1990-1992 in 2009-2011 in sicer pod 2.000 prepeljanih ton na leto. Največ blaga, prek 4.500 ton na leto, je bilo prepeljanega v letih 2000, 2002 in 2007. Zadnji večji porast v obdobju 2006-2008 gre pripisati pozitivnim učinkom vključitve Slovenije v EU, veliko pa je prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki to letališče uporablja kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope.

Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni blagovni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo ob pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni prevoz, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega blaga, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu blagovnemu prevozu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.

Obseg blagovnega prevoza v Evropi se povečuje nekoliko hitreje kot gospodarstvo, pri čemer cestni in pomorski blagovni prevoz beležita največji porast. V državah EU-28 v blagovnem prevozu prevladuje cestni prevozni način(graf PR2-3). Njegov delež z leti narašča in je leta 2010 znašal 76 %. Na drugi strani bolj trajnostne oblike (železniški in celinski vodni (rečni) prevoz) upadajo oziroma stagnirajo. Po letu 2008 se je povezava med rastjo blagovnega prevoza in gospodarstva prvič po dolgih letih prekinila, vendar še ni jasno ali lahko govorimo o dolgoročnem trendu, saj je bil upad verjetno povezan s posledicami gospodarske krize. Vpliv gospodarske krize je najbolj viden v cestnem in pomorskem prevozu, kjer je bil v drugi polovici leta 2008 opazen precejšen upad prevoza blaga, ki se še tudi v letu 2010 ni povsem umiril.  

Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopisi RS 1992–2012
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestni blagovni prevoz > Cestni blagovni prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški blagovni prevoz > Železniški blagovni prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Blagovni prevoz in promet, Slovenija, letno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. avgust 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije ter v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki o cestnem blagovnem prevozu so zbrani z raziskovanjem, ki temelji na slučajnem vzorcu. Tako dobljeni podatki so preračunani na vsa tovorna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji. O cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) od leta 2001 redno poročajo poslovni subjekti (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom. Pred letom 1992 so o javnem prevozu blaga po cestah poročala podjetja, registrirana v dejavnosti cestni blagovni prevoz, ki so dosegla določen prag vrednosti prihodkov in števila zaposlenih. O cestnem prevozu za lastne potrebe so poročala podjetja, registrirana v preostalih dejavnostih, ki so imela v lasti vsaj eno tovorno vozilo z nosilnostjo nad eno tono. Prevoz, ki so ga opravile fizične osebe (na primer samostojni avtoprevozniki), pred tem letom ni bil zajet v raziskovanje.
Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Podatek o deležih poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom blaga v tujini opravili po domačem omrežju iz podatkov ni razviden. Podatek o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila ni na voljo.
Podatke o železniškem blagovnem prevozu SURS so do vključno leta 2009 zagotavljale Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992, pred tem pa jih je sporočalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana. Od leta 2010 se pri četrtletnih podatkih o železniškem blagovnem prevozu zbirajo podatki vseh poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga na slovenskem železniškem omrežju. Objavljeni letni podatki o železniškem transportu na ozemlju Republike Slovenije vključujejo le poslovne subjekte, ki so po evropski statistični uredbi dolžni sporočati podrobne podatke. Podatki o železniškem blagovnem prevozu do leta 2003 se nanašajo na spremljanje prevoza blaga glede na izvor in cilj. Od leta 2003 pa podatki temeljijo na posameznih vožnjah vlakov; to pomeni, da se spremlja prevoz blaga glede na kraj nalaganja na železniško prevozno sredstvo oziroma razlaganja z njega. Po tej novi metodologiji so bili naknadno pripravljeni tudi podatki za obdobje po letu 1994 in objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki za železniški blagovni prevoz vključujejo tako podatke za notranji in mednarodni (blago naloženo/razloženo v Sloveniji) železniški blagovni prevoz ter tranzit (železniški prevoz skozi državo med dvema krajema (krajem nalaganja/vstopa in krajem razlaganja/izstopa), ki sta zunaj države poročevalke).
Podatki o pristaniškem prometu se nanašajo na pristanišča Koper/Capodistria, Izolo/Isola in Piran/Pirano. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na ladje v pristaniščih oziroma z njih razloženo.
V podatkih o letališkem blagovnem prometu so zajeta vsa tri slovenska mednarodna letališča: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (do julija 2007 Letališče Ljubljana), Letališče Edvarda Rusjana Maribor (do junija 2008 Letališče Maribor) in Letališče Portorož. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na letala na letališčih oziroma z njih razloženo. Vključeni so tudi podatki za blago v tranzitu.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo blagovnega prevoza izražamo s tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2011). Obseg blagovnega prevoza izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, celinski vodni). Obseg pristaniškega in letališkega blagovnega prometa izražamo s tonami. Pri sliki PR02-1 se pomorski promet nanaša na pristaniški promet, slika PR02-4 pa zajema podatke pomorskega prometa, saj nam le ti omogočajo vpogled na razmerja med posameznimi prevoznimi načini na EU ravni.
Podatki so na grafih prikazani z indeksi blagovnega prevoza in prometa.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
Slabosti: Za ocenjevanje okoljskih vplivov na okolje razpoložljivi podatki niso povsem primerni, saj ne omogočajo prikaza obsega in sestave tkm, opravljenih po posameznih letih na ozemlju Slovenije – Slovenije (podatki za železniški prevoz temeljijo na prevozu po slovenskem ozemlju, za cestni prevoz pa na vseh (notranjih in tujih) prevozih domačih prevoznikov. Prevozi tujih cestnih prevoznikov na naših tleh niso vključeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (ker so vozni km bolj neposredno povezani z okoljskimi vplivi prometnih gibanj, bi bili boljša enota za merjenje kazalca)
Točnost: 2 (neupoštevanje tonskih kilometrov tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini vplivata na točnost kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov)
Časovna primerljivost: 2 (podatki o cestnem blagovnem prevozu do leta 2000 so ocenjeni, kasnejši pa izmerjeni, zato med seboj niso neposredno primerljivi)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir:
EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of freight transport(tran_hv_frmod)
European Commission > Transport > Facts & Fundings > Statistics > Statistical pocketbook 2013 > 2.2 Performance of freight transport (tkm)
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Commission
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij in 26. september 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o obsegu in sestavi blagovnega prometa so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Blagovni kopenski promet vključuje prevoz po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh. Podatki o železniških in celinskih plovnih poteh temeljijo na gibanju po državnem ozemlju ne glede na državo vozila ali plovila; cestni promet temelji na vseh premikih vozil registriranih v državi poročevalki.
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v blagovnem prometu.
Geografska pokritost: EU-28 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo), novih članic EU-12 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija in Romunija) ter Hrvaško.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Pomanjkljivi podatki o celinskem vodnem blagovnem prevozu (za 12 držav ni podatka) in deloma o železniškem prevozu (za 2 državi ni podatka). Na Grafu PR2-4 so prikazane vse države EU-27 razen Malte, Grčije in Velike Britanije, za katere ni bilo na voljo podatkov za celotno prikazano obdobje in zato niso bile vključene.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2 (boljša enota za merjenje bi bili vozni km, saj so bolj neposredno povezani z okoljskimi vplivi prometnih gibanj)
Točnost: 2 (tonski km so namesto izmerjeni samo ocenjeni, kljub temu pa so z izjemo pomorskega prevoza dokaj dobro usklajeni med različnimi viri)
Časovna primerljivost: 2 (občasni prelomi v podatkovnih serijah, zlasti pri novih članicah EU in državah kandidatkah za članstvo)
Prostorska primerljivost: 2 (obstajajo razlike v metodologiji med posameznimi državami glede (ne)vključenosti določenih vrst podatkov)

Drugi viri in literatura:

  1. Aerodrom Ljubljana, 2008. Nerevidirani podatki o poslovanju družbe Aerodrom Ljubljana.
  2. Bela knjiga, 2011. Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
  3. DRSC, 2012. Opravljeno prometno delo na državnih cestah 2000–2011. Ljubljana, Direkcija RS za ceste.
  4. EEA, 2011. Freight transport demand(CSI 036). European Environment Agency.
  5. Policija, 2009. Število tovornih vozil na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko (od 2004 do 2007). Ljubljana, Policija.
  6. SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.
  7. SURS, 2010. Pregled razvoja letališkega prometa in zračnega prevoza. Statistične informacije – 22. november 2010. Ljubljana, Statistični urad RS.
  8. SURS, 2013. Tonski kilometri (tkm). Povzeto po URL: http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=36&PodrocjeID=22. Ljubljana, Statistični urad RS.
  9. Šegan, V., 2005. Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Ljubljana, Statistični urad RS.
  10. TERM 2009, 2010. Towards a resource-efficient transport system. European Environment Agency.  
Kazalec je bil osvežen 26. septembra 2013.
Aljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut RS; Jani Kozina, GIAM SAZU; Vesna Polanec, Agencija RS za okolje;