|
Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU-27. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi, cestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2010. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2009.
|
|
Slika PR1-1: Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili in avtobusi, cestni javni ter železniški notranji potniški prevoz
Vir: Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1996–2010 ter SI-STAT podatkovni portal, 2011
Slika PR1-2: Število potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa
Vir: Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1996–2010 ter SI-STAT podatkovni portal, 2011
Slika PR1-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v državah EU-27 v letu 2008 (podatki temeljijo na potniških km)
Vir: EUROSTAT, Modal split of passenger transport, 2011
|
|
- Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa (RePPRS).
- Razvoj intermodalnih vozlišč in povečanje vloge prevozov na srednje in kratke razdalje (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013). - Zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega potniškega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013). - Povečanje števila prepeljanih potnikov z vlaki (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013) - Do leta 2050 se mora večina potniškega prometa na srednje dolge razdalje, tj. okoli 300 km in več, preusmeriti na železnico (Bela knjiga, 2011). - Do leta 2050 je treba vzpostaviti brezhibno delujoče in vseevropsko osrednje omrežje prometnih koridorjev, ki bo do leta 2030 omogočilo učinkovito prehajanje med načini prevoza (osrednje omrežje TEN-T), z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem ter pripadajočimi informacijskimi storitvami (Bela knjiga, 2011). - Do leta 2050 je treba vsa letališča osrednjega omrežja povezati z železniškim, po možnosti visokohitrostnim omrežjem (Bela knjiga, 2011). |
|
Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd.. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih prevoznih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe. Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu, obremenitev cestne infrastrukture in usmeritve v državah z razpoložljivimi podatki sklepamo, da se celoten obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi hitre rasti uporabe osebnega avtomobila. Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Leta 2010 je bilo po podatkih podjetja OMEGA consult, d.o.o. v Sloveniji z osebnimi avtomobili opravljenih skoraj 26 milijard potniških kilometrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 1990 oziroma 26 % več kot leta 2000. Po oceni obsega prevoza z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravi Direkcija RS za ceste je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2010 opravljenih skoraj 11 milijard voznih kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je nekoliko več kakor leto prej in za skoraj eno tretjino (31 %) več kakor leta 2000 (DRSC, 2011). Ta ocena temelji na izračunu iz dolžine državnega cestnega omrežja in njegove povprečne obremenitve z osebnimi avtomobili. Opozoriti je treba, da gre v tem primeru le za oceno prometnega dela, ki ne upošteva dejanske dolžine opravljenih poti in prometa na drugih (lokalnih) cestah v državi, zato ni primerno nadomestilo za podatke, ki bi jih dobili z državno prometno študijo. Drugi kopenski prevozni načini po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v cestnem javnem potniškem prevozu, med katerega štejemo javni medkrajevni linijski avtobusni prevoz slovenskih prevoznikov. Z njim je bilo leta 2010 opravljenih 733 milijonov potniških kilometrov, kar je 88 % manj kot leta 1990 oziroma 53 % manj kot leta 2000. Podatke o cestnem potniškem prevozu z avtobusi, ki vključujejo avtobusni prevoz po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila, zbira tudi podjetje OMEGA consult, d.o.o.. Po njihovih podatkih je bilo leta 2010 v Sloveniji z avtobusi opravljenih 3183 milijonov potniških kilometrov, kar je 51 % manj kot leta 1990 oziroma 9 % manj kot leta 2000. Železniški potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih v zadnjem desetletju znova počasi naraščal, čeprav zadnji dve leti ponovno rahlo upada. Leta 2010 je bilo namreč opravljenih 680 milijonov potniških kilometrov, kar je sicer 41 % manj kot leta 1990 vendar 15 % več kot leta 2000. V zadnjem desetletju je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 53 %, na mestnih avtobusih pa za 36 %. Leta 2010 se je z medkrajevnimi avtobusi popeljalo 34,7 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa 82, 8 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 15,3 milijona potnikov. V zadnjih letih je zaradi vstopa Slovenije v EU in schengensko območje ter ponudbe nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro naraščalo število letalskih potnikov, ki jih je bilo največ v letu 2008 (1,7 milijona). V pristaniškem prometu je bilo po večletni rasti največ potnikov zabeleženih leta 2009 in sicer 78 tisoč. Po letu 2008 oziroma 2009 je bil opazen upad števila potnikov v vseh vrstah prevoza oziroma prometa, kar je najverjetneje odraz takrat nastale gospodarske krize v svetu. Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prevoza v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot poselitvena središča najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato lahko prve premike k trajnostnemu razvoju prometa pričakujemo prav na ravni mest. V državah EU-27 v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2008 opravljenih kar 83 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih EEA raba osebnih avtomobilov leta 2008 86-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniškega prevoza opravijo z osebnim avtomobilom. Povpraševanje po javnem potniškem prevozu se je v Evropi po letu 2008 zmanjšalo, najverjetneje zaradi negativnih posledic svetovne gospodarske krize. |
|
Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):
Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu. Podatki za druge države (povzeto po EEA):
Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Drugi viri in literatura: |
|
|