[EN23]
Zunanji stroški proizvodnje električne energije
Objave: [ 2009 2008 ]
S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo velikost stroškov, glede na nivo okoljskih in energetskih davkov pa ocenjujemo v kolikšni meri končne cene energije odražajo okoljske stroške. Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov in metodologij izračuna zunanjih stroškov proizvodnje električne energije. Med seboj se razlikujejo po načinu ocenjevanja, glede definicije in nabora okoljskih in drugih vplivov, ocene specifičnih stroškovnih vplivov idr. V literaturi se za »zunanje stroške« uporablja tudi izraz »eksterni stroški« ali »družbeni mejni stroški«.
Slika EN23-1: Stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji (stalne cene 2000)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Evropski statistični urad, 2009; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.


Slika EN23-2: Zunanji stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji po gorivih

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Evropski statistični urad, 2009; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.


- liberalizacija notranjih trgov z električno energijo in zemeljskim plinom;
- doseči učinkovitost s povečanjem konkurenčnosti, predvsem učinkovitost investiranja in obratovanja ter razbremenitev sektorja zunanjih stroškov;
- internalizacija zunanjih stroškov energije preko povečevanja obdavčevanja fosilnih goriv za ogrevanje in širjenje obdavčitve za neobdavčene energente;
- povečanje konkurenčnosti obnovljivih virov in ukrepov energetske učinkovitosti, okoljskih učinkov, zmanjšanje izpustov TGP in zmanjšanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov ter tudi uveljavljanje načela "onesnaževalec plača";
- priprava in uvedba metodologije za internalizacijo zunanjih stroškov z obdavčenjem, skladno z načelom "onesnaževalec plača", postopno povišanje davčne obremenitve za mineralna olja in pline za ogrevanje v široki rabi in uvedbo trošarine na električno energijo pri končnem uporabniku.

Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi, vpliv pa se razlikuje glede na način in lokacijo proizvodnje električne energije. Cene električne energije v večini primerov ne vključujejo škode, povzročene s proizvodnjo električne energije, zato nastajajo zunanji stroški električne energije.

Iz izračunov zunanjih stroškov proizvodnje električne energije je razvidno, da so se zunanji stroški proizvodnje v obdobju od 1990 do 2007, kljub večanju proizvodnje električne energije, precej zmanjšali. Ocenjeno je, da so v Sloveniji v letu 2007 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 2,6 do 7,1 cent €/kWh, kar je več kot znašajo ti stroški v povprečju v EU-25 v letu 2004 (1,8 - 6,0 €centov/kWh). Zunanji stroški v Sloveniji so višji zaradi velikega deleža proizvedene električne energije iz premoga.

Višino zunanjih stroškov proizvodnje električne energije v Sloveniji v največji meri določajo izpusti SO2, NOx in VOC, ki vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme, kar posredno vpliva na večje izdatke v zdravstvu in kmetijstvu, ki jih nosi celotna družba. Tudi škoda, ki jo povzročajo izpusti toplogrednih plinov, ima v Sloveniji precejšno težo. Vendar je pri oceni vpliva izpustov toplogrednih plinov potrebna precejšnja previdnost, saj je zaradi negotovosti glede spremembe podnebja pri tej oceni najbolj vprašljiva verjetnost vpliva, kot tudi ocena tega vpliva z etičnega in ekonomskega vidika.

Skupni zunanji stroški v Sloveniji proizvedene električne energije so odvisni od več dejavnikov: strukture virov proizvodnje električne energije, učinkovitosti proizvodnje električne energije ter od lokacije proizvodnih enot. V Sloveniji se ena tretjina električne energije proizvede iz premoga, učinkovitost proizvodnje električne energije v termoelektrarnah pa je manj učinkovita kot v primerljivih enotah v EU, poleg tega so proizvodne enote locirane v neposredni bližini urbanih naselij.

Gledano po posameznih virih energije, ima proizvodnja električne energije iz premoga in tekočih goriv največje zunanje stroške. Ocenjuje se, da so v letu 2007 zunanji stroški proizvodnje iz premoga znašali od 4,6 do 16,2 cent €/kWh, zunanji stroški proizvodnje iz tekočih goriv (kurilno olje, mazut, utekočinjen naftni plin) pa od 3,9 do 13,4 cent €/kWh. Pri proizvodnji električne energije iz zemeljskega plina so zunanji stroški ocenjeni na 2,9 do 10,4 cent €/kWh, pri jedrski energiji 2,2 cent €/kWh, pri obnovljivih virih energije pa do 0,1 cent €/kWh. Zunanji stroški proizvodnje električne energije so se, glede na leto 1990, zmanjšali pri vseh tehnologijah. Največji napredek je bil dosežen pri premogu, predvsem zaradi razžveplanja dimnih plinov v TEŠ in TET, medtem ko zamenjava med gorivi na zmanjševanje zunanjih stroškov nima izrazitega vpliva.

V Sloveniji internalizacija zunanjih stroškov ni izvedena v popolnosti zaradi številnih nasprotnih si interesov, negotovosti in izvedbenih problemov. V Sloveniji se s trošarino ali okoljsko dajatvijo zbrana sredstva še vedno ne namenjajo za preprečevanje ali sanacijo zunanjih vplivov. Izvaja pa se tudi nasprotna, spodbujevalna cenovna politika, z manjšo fiskalno internalizacijo (obdavčenjem) ali celo s subvencijami nekaterih oblik energije (glej EN22, Subvencije v energetiki).

Internalizacija zunanjih stroškov velja za tržni mehanizem, s katerim lahko omejujemo okoljske in prostorske vplive. Za internalizacijo je potrebno denarno ovrednotiti zunanje vplive in na ustrezen način te zunanje stroške vključiti v obračun. Načeli 'onesnaževalec plača' in 'internalizacija zunanjih stroškov' pa nista vedno izvedljivi, zlasti v primerih, ko poleg protislovja gospodarnosti in okoljskih vplivov nastopajo še vprašanje strateške zanesljivosti oskrbe in socialno-politični vidiki (npr. opuščanje domačega premoga v primeru RTH, prednostno dispečiranje itd.). Zato je bil v teh primerih v Sloveniji izbran drugi najboljši pristop v smislu ekonomske teorije, t.j. finančne spodbude obnovljivim virom in tehnologijam, ki zmanjšujejo negativne okoljske vplive.

Električna energija do nedavnega ni bila posebej obdavčena, edina davčna obremenitev za gospodinjstva je predstavljal davek na dodano vrednost. Z letom 2007 je uvedena trošarina na električno energijo v višini 1 €/MWh za gospodinjske uporabnike oz 0,5 €/MWh za poslovno rabo. Na podlagi podatkov o cenah električne energije za gospodinjstva je davčna obremenitev iz naslova davka na dodano vrednost v letu 2007 znašala 1,4 centa €/kWh, z upoštevanjem trošarine pa 1,5 cent €/kWh. S takšno ravnijo davkov je zagotovljena le delna internalizacija zunanjih stroškov električne energije, ki so v letu 2007 znašali od 2,6 do 7,1 cent €/kWh. Z uvedbo trošarine na električno energijo je bil storjen prvi korak k večji internalizaciji, vendar raven trošarine ostaja premajhna, da bi cene električne energije bolje odražale zunanje stroške proizvodnje električne energije.

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o izpustih, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije in toplote, zbira Agencija RS za okolje. Stroškovni faktorji oz specifični zunanji stroški, ki jih povzročajo emitenti, so bili izdelani v okviru projekta ExternE in programa CAFE (Clean Air for Europe Programme). Podatki o proizvodnji električne energije so dostopni na SURS oz na Eurostatu. Podatke o kolektivni prejeti dozi sevanja zaradi obratovanja jedrske elektrarne zbira Uprava RS za jedrsko varnost.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Statistični urad RS, Eurostat, Uprava RS za jedrsko varnost.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.12.2010.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o letnih emisijah zbira Agencija za okolje sproti za vsako posamezno leto (glej podatkovni list EN01 in EN05). V izračunu kazalca za Slovenijo je bila uporabljena metodologija izračunov, ki jo uporablja EEA. Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški podnebnih sprememb, kot posledica izpustov CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM10, NH3) in ostali ne-okoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz nefosilnih goriv. Pri izpustih toplogrednih plinov je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz projekta ExternE-Pol (2005) pri nižji oceni stroškov, pri višji oceni stroškov se kot faktor mejnih stroškov škode uporablja ocena iz študije Watkiss et al. (2005). Pri drugih izpustih je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz programa CAFE (Clean Air for Europe), tako pri višji, kot nižji oceni stroškov. Faktor mejnih stroškov pri izpustih CO2 je enoten za vse države (19 €/tCO2 – nižja ocena in 80 €/tCO2 – višja ocena), medtem ko so mejni stroški za ostale škode specifični za vsako državo.



Ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske energije temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi negativnega sevanja (DALY – Disability Adjusted Life Years). Ocena temelji na predpostavki zelo majhne verjetnosti nesreč. Kljub temu, da obstaja majhna verjetnost, da zaradi nesreč pride do velike škode okolja in zdravja ljudi, so se v okviru projekta ExternE oceni stroškov tega scenarija izognili. Pri izračunu DALY je bila uporabljena verjetnost nastanka smrtonosnega raka 0,04 za zaposlene in 0,05 za celotno prebivalstvo, ob upoštevanju kolektivne efektivne doze (Edlund).

Metodologija obdelave podatkov:

Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije:

Cext- zunanji stroški proizvodnje električne energije, E – letne emisije, MC - mejni faktor škode, Qel – proizvodnja električne energije.

Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije, po virih energije:

Cextj - zunanji stroški proizvodnje električne energije vira j, E – letne emisije, ki jih povzroči vir j, MC - mejni faktor škode, Qelj – proizvodnja električne energije z vira j.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Ocene zunanjih stroškov temeljijo na oceni mejnih stroškovnih faktorjev, ki so jo razvili v okviru programa ExternE za izpuste CO2 in na oceni mejnih stroškovnih faktorjev za druga onesnaževala zraka, ki so bili za vsako državo posebej pripravljeni znotraj programa CAFE. Najbolj problematična je ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne, predvsem zaradi konzervativnih predpostavk vpliva na okolje in zdravje ljudi, saj je verjetnost za nastanek ekstremnega dogodka (nesreče) izredno majhna.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov izpustov natančneje opredeljujejo podatkovni listi EN01 in EN05.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Clean Air for Europe (CAFE) Programme, 2005. Damages per tonne emission of PM2,5, NH3, SO2, NOx and VOCs from each Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas.
- Edlund, O., 2001. Estimation of the years of lost life (YOLL) as a consequence of a nuclear fuel cycle.
- ExternE, 2005. Externalities of Energy.
- ExternE–Pol, 2005.Externalities of Energy: Extension of accounting framework and policy applications, report to the European Commission DG Research, technological development and Demonstration (Contract No: ENG1-CT2002-00609), produced by ARMINES/Ecole des Mines de Paris, et al..
- Watkiss, P. et al., 2005. The impacts and Costs of Climate Change. Final Report to DG Environment.

8. december 2009
Matevž Pušnik, Institut Jožef Stefan