[ZR07]
Onesnaženost zraka z ozonom
Objave: [ 2008 2016 2013 ]
Kazalec prikazuje število dni s preseženo ciljno vrednostjo ozona in število ur s preseženo opozorilno vrednostjo ozona v koledarskem letu. Ciljna vrednost je postavljena za leto 2010 po navodilih Svetovne zdravstvene organizacije (Fact Sheet N° 187 WHO's 1999 Guidelines for Air Pollution Control). Določi se tako, da se iz urnih koncentracij izračuna najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. V koledarskem letu ne sme biti več kot 25 dni, ko najvišja 8-urna koncentracija ozona preseže 120 μg/m3, izračunano kot povprečje treh let. Opozorilna vrednost je definirana kot urna koncentracija, ki je višja od 180 μg/m3. Tudi ta vednost je postavljena v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Namenjena je zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim koncentracijam ozona. Pri tako visoki koncentraciji je potrebno opozoriti ljudi. Alarmna vrednost je 240 μg/m3, vendar je bila v zadnjem desetletju v Sloveniji dosežena le izjemoma.

Kazalec prikazuje tudi parameter AOT40, ki izraža ogroženost rastlin zaradi ozona. Računa se ga kot kumulativo v aktivni dobi rastlin, za čas, ko so koncentracije višje od 40 ppb, kar je enako kot 80 μg/m3. Nad to vrednostjo koncentracije ozona škodujejo rastlinam. Ciljna vrednost za varstvo rastlin znaša 18.000 (μg/m3) x h kot povprečje v obdobju petih let.

Slika ZR7-1: Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3 (letna mejna vrednost znaša 25 dni)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008


Slika ZR7-2: Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon v slovenskih krajih, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 μg/m3

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008


Slika ZR7-3: Parameter AOT40

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008


Za zaščito zdravja ljudi največja dnevna osemurna srednja vrednost 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja. Rok za doseganje cilja za zaščito zdravja ljudi je 1.1.2010.

Za varstvo rastlin je predpisana vrednost AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti), ki v obdobju maj – julij ne sme preseči 18.000 µg/m3.h v povprečju petih let. Pri tem za vegetacijo v obdobju maj-julij ne sme biti presežena vrednost AOT40 6.000 µg/m3.h, za gozdove v obdobju april-september pa vrednost AOT40 20.000 µg/m3.h. Rok za doseganje navedenih ciljev je 1. 1. 2010.

Za zaščito materialov je predpisana letna mejna vrednost 40 µg/m3 .

Opozorilna urna vrednost za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.

Ozon v troposferi se razlikuje od nekaterih drugih onesnaževal, ker je produkt fotokemičnih reakcij. Predhodniki ozona, predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki, so snovi, iz katerih nastane ozon v prej omenjenih fotokemičnih reakcijah. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet, ki prispeva približno dve tretjini. Koncentracije ozona imajo izrazit letni hod, kar je povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva dovolj sončne svetlobe. Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom pomembno prispeva transport koncentracij ozona prek meja, posebej na Primorsko. Padska nižina je eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona.

Podatki ne izkazujejo jasnega gibanja sprememb. Koncentracije ozona so odvisne od emisij predhodnikov ozona, od vremena v pomladnih in poletnih mesecih ter se spreminjajo od leta do leta. Leta 2003 je bilo izrazito vroče poletje z veliko sončnega sevanja, zato to leto močno odstopa od ostalih po onesnaženosti zraka z ozonom.

Slovenija je razdeljena na območja glede na različne ravni onesnaženosti zraka. Glede ozona so vsa območja v najslabšem kakovostnem razredu, saj koncentracije povsod, tudi na podeželju in v višjih legah, presegajo ciljne vrednosti. Najbolj onesnaženo območje je Primorska zaradi transporta ozona iz Padske nižine.

Razen merilnega mesta Velenje, ki dobiva podatke iz merilne mreže EIS TE Šoštanj, so vsi podatki vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (ANAS), Urada za monitoring, Agencije Republike Slovenije za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Merilna mesta Ljubljana, Celje, Velenje in Nova Gorica niso pod direktnim vplivom emisij iz prometa. Merilni mesti Maribor in Trbovlje sta locirani ob prometni cesti, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov. Zato so izkazane koncentracije ozona bistveno nižje. Merilno mesto Hrastnik je ob robu naselja. Ob zmernem jugozahodnem vetru na to mesto seže vpliv dimnih plinov iz Termoelektrarne Trbovlje, kar lahko zniža koncentracijo ozona v zunanjem zraku.

Podatki o koncentracijah ozona so na razpolago že od leta 1992 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Večje število merilnih mest je na razpolago od leta 2002.

Zaradi prikaza trenda so preseganja ciljnih in opozorilnih vrednosti prikazana po obstoječi Uredbi o ozonu v zunanjem zraku tudi za pretekla leta, saj mejne vrednosti iz prej veljavnih predpisov niso primerljive s sedaj veljavnimi ciljnimi in alarmnimi vrednostmi.

Kazalec je bil osvežen 14. novembra 2008
Anton Planinšek, Agencija Republike Slovenije za okolje