[TP01]
Pokrovnost in raba zemljišč
Objave: [ 2008 2015 ]
Kazalec prikazuje značilnosti in razvoj pokrovnosti in rabe zemljišč v Sloveniji, zajetih po metodologiji CORINE Land Cover v letih 1996, 2000 in 2006.

Prikazani so tudi zaznani prevladujoči procesi spreminjanja kategorij oziroma t.i. tokovi sprememb pokrovnosti, izhajajoči iz analize po metodologiji LEAC (Land and Ecosystems Accounts), ki jo razvija Evropska agencija za okolje.
Slika TP1-1: Sestava pokrovnosti in rabe zemljišč v Sloveniji leta 2006

Vir: CORINE Land Cover 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007


Slika TP1-2: Spremembe vsote površin kategorij pokrovnosti in rabe zemljišč med leti 1995 in 2000 ter 2000 in 2006.

Vir: CORINE Land Cover 2000 in 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007


Slika TP1-3: Tokovi sprememb pokrovnosti (analiza po metodologiji LEAC, EEA)

Vir: CORINE Land Cover 2000 in 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2003 in 2007; SprePok-SI. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008


Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja:
• varčna in večnamenska raba zemljišč in virov,
• smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij,
• ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami.
Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo pretežno naravno rastje (naravni travniki, mokrišča, vodne, malo- ali neporasle površine) zavzema 4 %, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. Tako sliko pokrovnosti in rabe tal kaže interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2006, po metodologiji CORINE Land Cover (CLC2006).

Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje leta 2000 (CLC2000) in 1996 (CLC95), zato je mogoča analiza sprememb na površju. Spremembe, zaznane na območju Slovenije, so relativno majhne in v nobenem od obravnavanih obdobij ne predstavljajo več kot dobre desetinke odstotka celotnega ozemlja (0,12 % med letoma 1996 in 2000 ter 0,13 % med letoma 2000 in 2006). Upoštevati pa je potrebno dejstvo, da uporabljena metodologija zajema le spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha. Več je umetnih površin; med letoma 1996 in 2006 so se za skupaj 603 ha povečale površine, namenjene cestni infrastrukturi, slednji pa je namenjen tudi pretežni del po letu 2000 odprtih večjih gradbišč (507 ha). Za vsaj 86 ha je več tudi površin namenjenih industriji in trgovini.

Število članov gospodinjstev se tudi pri nas zmanjšuje, kar je običajno povezano s povečevanjem stanovanjske površine na osebo, in se v večini evropskih držav izkazuje z znatnim povečevanjem površin, namenjenih stanovanjem. Kljub temu je v Sloveniji zaznano le manjše povečanje takih površin (11 ha med 1996 in 2000 ter 12 ha med 2000 in 2006), kar lahko pripišemo ukrepom, ki so uveljavljali stanovanjsko novogradnjo pretežno znotraj urbanih območij. Razpršena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebivalstva živi v naseljih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko pomeni tudi veliko število manjših sprememb, ki jih z metodologijo CORINE Land Cover ni mogoče zaznati.

Z analizo tokov sprememb med posameznimi vrstami pokrovnosti in rabe tal (LEAC), ki jo uporablja tudi Evropska agencija za okolje, lahko ugotovimo, da so se sicer največje spremembe zgodile znotraj kategorije gozdnih površin. V obdobju med 1996 in 2000 je bilo posekano in ponovno pogozdeno okoli 520 ha površin, večinoma listnatih gozdov, v naslednjem obdobju med 2000 in 2006 pa okoli 1700 ha, predvsem v iglastih gozdovih. V istem času je iz grmičastega gozda zraslo le nekaj manj kot 150 ha gozda v kategorijah, kot jih zazna uporabljena metodologija. Krčitve gozdov so bile potrebne tudi zaradi gradbišč za izgradnjo infrastrukture. Na približno dveh tretjinah novih pozidanih površin je bil prej gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine, od tega 220 ha sklenjenih njivskih površin, skoraj vse pozidane po letu 2000.

Gozdovi so sicer prevladujoča kategorija pokrovnosti tal v Sloveniji, a niso enakomerno razporejeni po vsem ozemlju. Največja sklenjena območja gozda pokrivajo dinarsko-kraške planote južne in jugozahodne Slovenije ter pobočja Alp na severu in zahodu.

Kot kakovostno pokrajino lahko v okvirih naravnih danosti Slovenije izpostavimo pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Takšni kategoriji zemljišč, označeni kot »Kmetijske površine drobnoposestne strukture« in »Pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije« zasedata 14 % in 9 % prostora, torej skupno slabo četrtino celotne površine Slovenije. Drobitev kmetijskih površin z vidika gospodarnosti kmetijske pridelave sicer ni zaželena, z vidika kulturne krajine pa pestrost krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab omogoča večjo biotsko raznovrstnost ter predstavlja naravno-kulturno dediščino in identiteto slovenske pokrajine. Kategorija »Njivske površine« zavzema po CLC2006 112.237 ha, vinogradi 15.723 ha, drugi trajni nasadi pa 3.627 ha, skupaj torej okoli 6,5 % kopne površine Slovenije. V obdobju 1995–2000 so se od kmetijskih zemljišč povečale površine pašnikov, medtem ko so se nenamakane njivske površine, kmetijske površine drobnoposestne strukture ter kategorija pretežno kmetijskih površin z večjimi območji naravne vegetacije rahlo zmanjšale. V obdobju od 2000 do 2006 večjih sprememb površin med kategorijami kmetijskih zemljišč ni bilo zaznati.

Večjih posegov v vodna telesa in mokrišča v Sloveniji v tem obdobju ni bilo, razen naravnih sprememb presihajočih jezer (ki jih je zaznal CLC95) v pašnik (CLC2000) na Planinskem polju oziroma v mokrišče na Cerkniškem jezeru.

Podatki za Slovenijo so na voljo v treh podatkovnih bazah izdelanih z enako metodologijo v časovnem razmiku približno petih let:
• CORINE Land Cover 1995/1996 (CLC95)
• CORINE Land Cover 2000 (CLC2000)
• CORINE Land Cover 2006 (CLC2006)

Podatkovne baze so dostopne na Geodetski upravi Republike Slovenije, preko spletišča Evropske agencije za okolje in s pomočjo GIS spletnih storitev Agencije Republike Slovenije za okolje http://gis.arso.gov.si/

CLC95, CLC2000 in CLC2006 so vektorske digitalne karte poligonske oblike. Vsak poligon (zaprto območje) ponazarja enotno rabo zemljišč, označeno s kodo po 3-nivojskem kodnem sistemu CORINE Land Cover. Merilo vhodnih podatkov je 1:100.000. Vse karte so izdelane na podlagi interpretacije geokodiranih satelitskih posnetkov Landsat TM z ločljivostjo točke (celice) 30 m v naravi. Poleg posnetkov Landsat so interpretatorji uporabili druge kartne in statistične podatke, ki so jih primerjali in uskladili s terenskimi pregledi in preverjanji. Kakovost interpretacije je bila preverjena na terenu. Najmanjše območje, ki ga metodologija CORINE Land Cover dovoljuje, je bilo prvotno 25 ha, v primeru Slovenije pa je najmanjša velikost poligona tudi okoli 18 ha. Obe bazi sta glede na nazivno merilo kakovostni in preverjeni, predvsem pa zaradi enotne metodologije zagotavljata primerljivost z ostalimi podatki CORINE Land Cover v Evropi.

Za analizo sprememb v pokrovnosti in rabi tal po CORINE Land Cover Evropska agencija za okolje v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za kopensko okolje razvija metodologijo LEAC, ki omogoča analizo tipičnih tokov – sprememb med kategorijami pokrovnosti med dvema obdobjema. Metodologija je bila uporabljena za pripravo preglednic sprememb med letoma 1996 in 2000 na podlagi baze CLC2000 ter 2000 in 2006 na podlagi baze CLC2006 (SprePok-SI2008, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urška Kušar). Metodologija je opisana v:
Oscar Gómez, Ferran Páramo, 2005: Environmental Accounting, Methodological guidebook, Data processing of land cover flows, Internal Report, Project manager: Jean-Louis Weber, European Topic Centre on Terrestrial Environment - Universitat Antònoma de Barcelona, European Environment Agency.

Nekatere ocene v kazalcu so povzete po:
Borut Vrščaj, 2006: IRENA 12 Sprememba rabe zemljišč. Izbrani kazalci za področje kmetijstva in okolja, Kmetijski inštitut Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje.
Marko Kovač, 2005: Uporabnost baze o pokrovnosti tal CLC200 – Slovenija. Ekspertiza.

23. september 2008.
Urška Kušar, Agencija RS za okolje