Ključna sporočila

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 okoli 19 % nižje kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj presegla za 3 %.

V letu 2014 so se slovenski izpusti TGP močno zmanjšali in so bili za 9,5 % nižji kot v letu 2013. Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga ima v okviru EU, saj so bili izpusti iz sektorjev izven ETS v letu 2014 za 15,3 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja nadaljevalo, količina letnih padavin se ne bo bistveno spremenila, manj padavin pa bo poleti.

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je pričelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se začele pojavljati sredi ledenika posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika je v 21. stoletju počasnejše.  Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi.

Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, najbolj v osrednji in južni Španiji, osrednji Italiji, ob obali Atlantika, na Britanskem otočju, Danski in osrednjem delu Evrope (tudi v Sloveniji). Pričakovati je, da se bo zaradi zgodnejšega začetka rastne dobe spomladi in njenega kasnejšega konca v jeseni  trajanje rastne dobe v prihodnosti še podaljšalo po vsej Evropi.  Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče.

V obdobju 1961–2015 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend upadanja. Bolj kot temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu.