Ključna sporočila
Raba energije prispeva 82 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 51 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 76 %. V letu 2013 so bili izpusti nižji od ciljne vrednosti za to leto za 12,5 %.
Skupne emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC, CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale 124,38 kt. Energetski viri so prispevali 85 %. Največ so se zmanjšali izpusti iz prometa (19 %) zaradi uvajanja strožjih zahtev za izpuste iz vozil, ki kljub temu še vedno predstavlja glavni vir emisij. Cilji so določeni za emisije NMVOC in NOx za leto 2010, za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012. Doseganje cilja za NMVOC ne bo problematično, medtem ko za emisije NOx trenutni trendi in tudi projekcije kažejo odstopanje od cilja, zato je potrebno aktivno spremljanje emisij in prilagajanje politike.
Skupne emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje (SO2, NOx, NH3), so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 59 %, emisije iz energetskih virov pa za 66 %. Leta 2005 so znašale 3.635 kt. Energetski viri so prispevali 70 %. Največ so se zmanjšale emisije iz transformacij (74 %), industrije (71 %) ter zgorevanja goriv na drugih področjih (71 %), zlasti zaradi namestitve razžvepljevanja dimnih plinov, uvajanja tekočih in trdnih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter zamenjave goriv. Med sektorji so glavni vir emisij transformacije. Cilji so določeni za vse emisije za leto 2010. Doseganje cilja za SO2 in NH3 ne bo problematično, medtem ko za emisije NOx trenutni trendi in tudi projekcije kažejo odstopanje od cilja, zato je potrebno aktivno spremljanje emisij in prilagajanje politike.
Skupne emisije trdnih delcev (primarnih in sekundarnih) so se v obdobju 2000-2005 zmanjšale za 26 %. Leta 2005 so znašale 94 kt, 86 % emisij je bilo iz energetskih virov. Prevladovale so emisije sekundarnih trdnih delcev (90 % vseh emisij). V obdobju 2000-2005 so se emisije primarnih trdnih delcev povečale za 7 %, zlasti zaradi prometa, emisije sekundarnih delcev pa so se zmanjšale za 28 %, zaradi zmanjšanja emisij SO2, NOx in NH3. Največji vir emisij je promet, sledijo transformacije.
V letu 2006 so bile presežene tudi dnevne mejne koncentracije in povprečne letne koncentracije PM_10 na nekaterih merilnih postajah, situacija pa se je glede na leto 2002 izboljšala.
Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2012 nižja kot leta 1992 in sicer SO2 za 97 %, NOx za 46 % in CO2 za 20 %. Glede na povprečje EU-28 sta bili leta 2011 v Sloveniji intenzivnosti NOx in CO2 višji, SO2 pa nižja.
Čeprav se je v obdobju 1990-2012 proizvodnja električne energije in toplote povečala za 28 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje, zmanjšali za 0,6 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za 96 % zlasti zaradi namestitve razžveplalnih naprav in zamenjave goriv, pomemben pa je tudi prispevek povečanja učinkovitosti proizvodnje. Izpusti NOx so se zmanjšali za 42 % predvsem zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za zmanjšanje izpustov NOx, izboljšave metodologije izračuna izpustov ter povečanja učinkovitosti proizvodnje.

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se je v obdobju 2002-2008 zmanjšala, kar je v največji meri posledica boljše kakovosti lignita. Največji vir je termoelektrarna Šoštanj, ki prispeva več kot 80 % odpadkov. Odloži se le 7 % odpadkov, ostalo pa se v največji meri uporabi kot polnilo v rudnikih ter tudi v proizvodnji cementa in betona.
V obdobju 1990-2011 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visokoradioaktivni odpadek v Sloveniji, v povprečju povečevala 6 % letno. Ker zadovoljivega trajnega načina skladiščenja odpadkov še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem teh odpadkov. Konec leta 2009 je dokončno potrjena lokacija odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke na Vrbini pri Krškem.

V obdobju 1990-2013 so se najbolj znižali izpusti SO2, sledijo izpusti NMVOC, najmanj pa so se znižali izpusti NOx, NH3 invPM2.5. To je vplivalo na znižanje izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje, predhodnikov ozona in trdnih delcev. NOx je edina snov, ki je s pomembnim deležem prisotna v vseh treh skupinah. Glavni vir izpustov NOx je promet, sledi proizvodnja električne energije in toplote.

V letu 2013 so bili izpusti SO2, NOx, NMVOC in NH3 nižji od ciljnih vrednosti za doseganje ciljev leta 2020 pa bo potrebno okrepiti izvajanje ukrepov za zmanjšanje izpustov NOx in PM2.5.

Raba končne energije je bila leta 2014 za 4 % nižja glede na leto prej ter za 12,5 % nižja od rabe v letu 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter gospodinjstva, ostala raba pa ima najnižji delež. Nižja raba leta 2014 glede na 2008 je predvsem posledica gospodarske krize, pomemben pa je tudi vpliv izboljšanja učinkovitosti rabe energije. Raba leta 2014 je bila s 4.607 ktoe za 10 % nižja od cilja za leto 2020.

Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v letih 2008-2011 ustavilo. Zmanjševanje je bilo zopet opaženo v zadnjih treh letih, zlasti v 2014 je bilo zmanjšanje spodbudno. Dolgoročen trend približevanja povprečju EU-28 je prepočasen.

Raba električne energije se je leta 2011 povečala, kar je zlasti posledica nadaljevanja okrevanja gospodarstva. V obdobju 2000-2011 je v povprečju rasla s stopnjo 1,7 % letno, kar je enako kot v projekciji v obstoječem energetskem programu. Glede na leto 2000 se je najbolj povečala v storitvenem sektorju, sledijo gospodinjstva. V predelovalnih dejavnostih je bila raba, zaradi občutnega zmanjšanja v letih 2008 in 2009, le malo višja, v prometu pa nižja.

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2013 izgubilo 55 % vložene energije. Zaradi pomanjkanja novih naložb se učinkovitost proizvodnje izboljšuje prepočasi. V primerjavi z EU-28 je bila leta 2012 učinkovitost nižja za dobre tri odstotne točke.

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je v letu 2012 zopet opazneje povečala, vendar je bila kljub temu še daleč od cilja za leto 2010.
Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-27. V zadnjih treh letih se je energetska intenzivnost rabe končne energije povečala. Edini sektor z zmanjšanjem energetske intenzivnosti v zadnjih treh letih so gospodinjstva.
Skupna raba energije se je leta 2012 zmanjšala za 3,4 odstotka in je najnižja po letu 2003. Najvišja raba je bila dosežena leta 2008. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo jedrska energija, trdna goriva, obnovljivi viri energije in plinasta goriva. Leta 2012 se je povečal le delež obnovljivih virov energije, povprečna letna rast ostalih goriv pa se je zmanjšala. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji po letu 2000 višja kot v EU-27.
Leta 2011 se je pri proizvodnji električne energije, ki je bila razpoložljiva za porabo v Sloveniji, nadaljevala prevlada trdnih goriv, pri čemer se delež počasi zmanjšuje. Sledili so obnovljivi viri s 30 % deležem, iz jedrske energije pa je bilo proizvedeno 24 % električne energije. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil z 80 % nad ciljnim iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu.

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2013 znašal 16,6 %. Glede na leto prej se je povečal tako zaradi višje rabe OVE kot tudi zaradi zmanjšanja skupne rabe energije. Ciljni delež iz leta 2010 je bil presežen. Delež biogoriv v prometu je bil občutno nižji od cilja za leto 2013.

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2012 znašal 29,5 %, kar je 4,1 odstotne točke manj od cilja za leto 2010. Glede na leto prej se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, saj je bila bruto raba električne energije skoraj enaka kot leto prej. Proizvodnja električne energije iz hidroenergije je leta 2012 predstavljala 90 %, pri čemer se njen delež počasi zmanjšuje. Če upoštevamo normalizacijo HE je delež leta 2012 znašal 31,6 %, kar je 7,7 odstotne točke manj od indikativnega cilja za leto 2020.
Cene energentov so se v obdobju 2008 - 2014 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno za 37 %, dvignila cena električne energije za gospodinjstva, sledi cena bencina NMB 95 s 34 %, cena ekstra lahkega kurilnega olja z 32 %, zemeljskega plina za industrijo z 25 %, dizelsko gorivo D2 se je podražilo za 24 %, zemeljski plin za gospodinjstva skoraj za 21 %, najmanj pa se je dvignila cena električne energije za industrijo in sicer za 4 %.
V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je v zadnjem času izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in električno energijo pod povprečjem EU-27 ter pod povprečjem EU-27 za zemeljski plin v industriji in gospodinjstvih, kjer so davki višji le v Avstriji, Italiji ter na Danskem in Švedskem.
Ocenjuje se, da je bilo leta 2014 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 324 mio EUR subvencij (oziroma 212 mio EUR- preračunano v stalne cene leta 2000). Spodbude za okolje najbolj škodljive proizvodnje energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2005 kar 74%. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek. Leta 2014 je bilo 63% vseh spodbud dodeljenih za ukrepe učinkovite rabe energije, soproizvodnji in obnovljivim virom energije.
V Sloveniji so zunanji stroški proizvodnje električne energije, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, višji kot v EU-25, predvsem ker je velik del električne energije proizvedene iz premoga. Kljub vse večji okoljski ozaveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.
V letu 2013 je prišlo do naglega povečanja deleža obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. K povečanju je prispevalo povečanje deležev v vseh treh sektorjih, električni energiji, ogrevanju in hlajenju ter prometu. V letu 2014 je zaradi izrazito tople zime prišlo do zmanjšanja uporabe obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, poleg tega se je raba obnovljivih virov zmanjšala tudi v prometu, zaradi česar se je kljub zmanjšanja rabe končne energije delež OVE zmanjšal. Leta 2013 je bil skupni delež 22,5 %, v letu 2014 se je zmanjšal na 21,9 %, kar je dobre 3 odstotne točke manj od cilja za leto 2020.
Uvozna odvisnost Slovenije se je v letih 2009-2011 zmanjševala, leta 2012 pa se je povečala za 2-odstotni točki. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza iz Rusije in Alžirije.
V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 71 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.
Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, delež katerih narašča. Učinkovitost rabe energije z izločenim vplivom tranzitnega prometa se izboljšuje, vendar prepočasi.
Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.
Največ energije v industriji se porabi v proizvodnji kovin. V obdobju 2008-2012 se je učinkovitost rabe energije povečala, pri čemer pa so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani.

Leta 2014 je v strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe. Prvič po letu 1994 je bilo največ električne energije proizvedene iz OVE in ne več iz jedrske energije, na tretjem mestu pa sledijo trdna goriva. Delež proizvodnje iz plinastih goriv je bil majhen. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil s 93 % nad ciljnim deležem iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu. Skupna proizvodnja električne energije v Sloveniji je presegla bruto rabo za 21 %.

Raba električne energije se je leta 2014zmanjšala, kar je zlasti posledica zmanjšanja rabe v široki rabi. V obdobju 2000-2014 je raba v povprečju rasla s stopnjo 1,2 % letno, vrh je dosegla leta 2007, po letu 2011 pa se je raba ustalila. Skoraj polovico električne energije se porabi v industriji, s četrtinskima deležema pa sledita storitveni sektor in gospodinjstva.

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo dobrih 70 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2014 izgubilo 54 % vložene energije. Zaradi pomanjkanja novih naložb se učinkovitost proizvodnje izboljšuje prepočasi. V primerjavi z EU-28 je bila leta 2013 učinkovitost nižja za dobre tri odstotne točke.

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je v letu 2013 nekoliko zmanjšala in je tako še bolj daleč od cilja za leto 2010.

Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, delež katerih narašča. Učinkovitost rabe energije z izločenim vplivom tranzitnega prometa se izboljšuje, vendar prepočasi.

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.

Največ energije v industriji se porabi v proizvodnji kovin. Do leta 2011 se je skupna učinkovitost rabe energije v industriji povečala, po tem letu pa ni sprememb, pri čemer pa so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani.