Ključna sporočila
Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež bruto iztoka iz države, v letu 2014 je letni indeks WEI okoli 2%, gledano na obdobno povprečje pa okoli 3% Trend obdobnega indeksa porabe vode sicer kaže rahlo povečevanje, vendar trend ni statistično značilen.

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem ko je postopkov samo primarnega čiščenja čedalje manj. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 205 % ali iz 38 milijonov m 3 (v letu 2002) na skoraj 78 milijonov m3 (v letu 2014). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2014 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 50 % odpadne vode ali 78 milijonov m3 odpadne vode.

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 je bilo leto 2015 podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2015 so bila bolj sušna le leta 2003, 2011, 1983 in 2007. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja.

Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja.

V letih od 2002 do 2005 je opazen trend izboljševanja kakovosti kemijskega stanja in saprobiološke kakovosti površinskih vodotokov.

Kazalec od leta 2006 zaradi spremembe zakonodaje nadomesti kazalec [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2015 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Na ostalih vodnih telesih upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna.

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70.letih prejšnjega stoletja, se je po uvedbi sanacijskih ukrepov izboljšalo tudi stanje Blejskega jezera, ki ga ponovno uvrščamo med zmerno obremenjena , mezotrofna jezera. Kljub temu je Blejsko jezero občasno še vedno preobremenjeno s fosforjevimi spojinami, kar se kaže v občasno povečani produktivnosti fitoplanktona in manjši prosojnosti jezera. Bohinjsko jezero sodi med oligotrofna, pretočna alpska jezera, kjer so vplivi človeka, zaradi malo poseljenega visokogorskega pojezerja, še razmeroma blagi. Vsebnost fosforja je še vedno nizka, kar ohranja nizko raven produktivnosti rastlinskega planktona. Zato je prosojnost jezera razmeroma velika. V umetnih zadrževalnikih, posebno tistih v severovzhodni Sloveniji, kjer je glavna dejavnost kmetijstvo, je povprečna vsebnost fosforja bistveno večja, prosojnost pa manjša, kot v naravnih jezerih. Trenda izboljšanja v teh ni opaziti.

Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (85 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Od tega se petina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna. Iz zdravstveno preventivnega vidika so v splošnem najbolj neurejena mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti s 50-500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnažena, podobno tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere, z vidika tveganja za zdravje, prištevamo kraške vire pitne vode. Rezultati kemijskih preskusov kažejo na onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati. V monitoring pitne vode niso vključeni prebivalci, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb, za katere ni znana kakovost pitne vode (okoli 134.000 prebivalcev v letu 2015). Kemijska kakovost glede na parametre, pomembne za zdravje ljudi, v letu 2015 ni znana skupno za okoli 218.000 prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004-2015 se kakovost pitne vode ni bistveno izboljšala.

Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.

Povprečne vsebnosti nitrata in ortofosfata v rekah so nad vrednostmi naravnega ozadja in v opazovanem obdobju ne kažejo večjih sprememb. Povprečne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku ter vsebnosti amonija v rekah v opazovanem obdobju upadajo, upad se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah.

Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije. Na mnogih merilnih mestih je ugotovljen statistično značilen trend zmanjševanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina, kar pripisujemo pozitivnim učinkom prepovedi njune rabe.

Na najbolj obremenjenih vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Tako rezultati državnega monitoringa podzemne vode lahko vsaj na nekaterih vodnih telesih potrjujejo pozitivne učinke, ki bi bili lahko posledica ukrepov za zniževanje vnosa dušika v tla.

Podzemna voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo je boljše kakovosti. Te vodonosnike je potrebno zaradi zelo visoke ranljivosti učinkovito zaščititi.

Dobro kemijsko stanje je določeno za 96 % vodnih teles površinskih voda, slabo kemijsko stanje pa za pet vodnih teles morja zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske površinske vode niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi.

V obdobju 2009 – 2015 je za 59 % vodnih teles površinskih voda ocenjeno, da dosegajo dobro ekološko stanje. Hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost sta glavna vzroka za zmerno ali slabše ekološko stanje površinskih voda. V primerjavi s preteklim obdobjem 6 % več vodnih teles dosega dobro stanje.

V letu 2014 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.

Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mura Mota), zaradi previsoke vsebnosti amonijaka v vodi, izmerjenega 8. julija 2014. Mejna vrednost amonijaka za ciprinidne vode je 0,025 mg NH3/, izmerjena pa je bila vsebnost 0,043 mg NH3/L.

Na petih odsekih (23%) je kakovost vode ustrezala tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim. Na ostalih odsekih je bila od priporočenih vrednosti najpogosteje presežena vsebnost nitrita, na salmonidnih odsekih pa še priporočena vsebnost za amonij.

Sredi leta 2016 je bila vodna pravica za posebno rabo voda podeljena v skoraj 40.000 aktih (vodna dovoljenja in koncesije).
Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2016 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.
Vodovarstvena območja obsegajo 347.000 hektarov ali 17 % ozemlja.