Ključna sporočila
V Sloveniji smo izpuste SO2 do leta 2007 zmanjšali za 94 % glede na leto 1980. Zmanjšanje je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn in uporabe kakovostnejših goriv. Izpusti SO2 so bili v letu 2007 za 47 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.
Letni izpusti NOx v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za skoraj 20 % v primerjavi z letom 1987. Zmanjšanje je posledica povečanja deleža vozil z vgrajenim katalizatorjem. Izpusti NOx so bili v letu 2007 za 1 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.
Letni izpusti NH3 v Sloveniji so se do leta 2006 zmanjšali za 36,5 % v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje je posledica zmanjševanja števila glav živine. Izpusti NH3 so bili v letu 2006 za 7 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.
Letni izpusti NMVOC v Sloveniji so se do leta 2007 zmanjšali za 39 % v primerjavi z letom 1990. Zmanjšanje gre pripisati zmanjševanju izpustov v prometu z motornimi vozili, zaradi povečanja števila vozil, ki so opremljena s katalizatorji in implementaciji dveh uredb o emisiji HOS v zrak. Izpusti NMVOC so bili v letu 2007 za 1,7 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.
Onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom v naseljenih območjih Slovenije ni več nevarna za zdravje ljudi. Tudi kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije ni presežena. Izboljšanje stanja v zadnjem desetletju velja pripisati izvedenim ukrepom v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla.
Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, zato onesnaženost s tema dvema onesnaževaloma ni nevarna za zdravje ljudi in za vegetacijo.

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih na večini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah, nad ciljno in dolgoročno naravnano vrednostjo, medtem ko je bila opozorilna vrednost zaradi manj sončnih in vročih poletij presežena le na Primorskem in ponekod v višjih legah. Zaradi ugodnejšega vremena za nastanek ozona in transporta ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije beležimo najvišje koncentracije ozona na območju Primorske.

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila leta 2015 večja kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo preseženo na osmih merilnih mestih (vseh merilnih mest je 21), leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2015 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, je bila pa na skoraj vseh merilnih mestih višja kot leta 2014. Za delce PM2.5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, je bila pa v letu 2015 na vseh merilnih mestih višja kot v letu 2014. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5 je za leto 2015 na obeh merilnih mestih v okviru obveznosti glede stopnje izpostavljenosti. K onesnaženju z delci v času kurilne sezone največ prispevajo individualna kurišča, v manjši meri tudi  promet, industrija in ponovni dvig in lebdenje delcev v ozračju. Na visoke ravni pa vplivajo tudi neugodne vremenske razmere.  

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 75 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 96 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 42 %, izpusti amonijaka pa za 20 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2014 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2014 zmanjšali za 51 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 42 %, ogljikovega oksida za 67 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 56 % ter metana za 20 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2014 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2014 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako implementaciji zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 15 %, 5 % in 22 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Na znižanje izpustov SO2 pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljene koncentracije žvepla v gorivih v letu 2012 niso bile presežene. 

Koncentracije kovin v zunanjem zraku v Sloveniji ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Letna ciljna vrednost za benzo(a)piren je presežena na merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru, ki so pod vplivom izpustov iz prometa.

Onesnaženost zraka z ozonom je v zadnjih letih na vseh merilnih mestih, reprezentativnih za vegetacijo, nad ciljno, še bolj pa nad dolgoročno naravnano vrednostjo.