KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Največ energije v industriji se porabi v proizvodnji kovin. V obdobju 2008-2012 se je učinkovitost rabe energije povečala, pri čemer pa so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani.

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2016 povečali za 12 %, 17 % in 7 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Bad

Do leta 2017 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 128 GWh, zmanjšanje emisije CO2 pa za 29 kt. Vrednosti obeh kazalcev sedaj za indikativnima letnima ciljnima vrednostima zaostajata že za 35 oz. 30 %. Glede na predvideno izvajanje ukrepov leta 2018 pričakujemo, da bodo vrednosti obeh kazalcev tudi v prihodnje naraščale, vendar pa trenutno kaže, da zaostanka pri doseganju ciljev, ki je posledica manjše intenzivnosti vlaganj v obdobju 2015–2017, do leta 2020 verjetno ne bo mogoče nadoknaditi.

Neutral

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2017 znašal 40 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 2 evro centa boljše od indikativne letne ciljne vrednosti. Finančni vzvod se je glede na vrednosti v obdobju 2012−2015 bistveno izboljšal. Ker se večina projektov energetske prenove stavb javnega sektorja izvaja v okviru OP EKP, je pričakovati, da bo finančni vzvod tudi v prihodnje ostal približno na ravni iz leta 2017, to pa bo leta 2020 predvidoma povzročilo zaostanek za ciljno vrednostjo.

Good

Skladno z zastavljenim ciljem je potrebno zagotoviti hitrejšo rast železniškega tovornega prometa od cestnega prometa, kar je bilo v opazovanem obdobju zaenkrat tudi doseženo. Delež železniškega prometa v skupnem tovornem prometu z vsaj eno točko v Sloveniji še naprej vztraja nad projekcijskimi vrednostmi kazalca in je tudi nad indikativnim ciljem za leto 2020. Število prevoženih tonskih kilometrov v cestnem prometu se je v opazovanem obdobju 2011−2017 povečalo za 12,4 %. V istem obdobju se je v železniškem prometu število prevoženih tonskih kilometrov povečalo za 30,5 %.

Bad

V letu 2017 se je delež OVE v prometu povečal in je znašal 2,7 %. S tem je še vedno bil znatno nižji od letnega cilja v AN OVE in pomeni zaostanek na poti k cilju za leto 2020 po Direktivi 2009/28/EU. Za doseganje cilja bo potrebno dosledno izvajanje sprejetih ukrepov AN OVE.