Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.

Raba primarne energije je leta 2018 znašala 6.828 ktoe. Potem, ko se je v letih 2016 in 2017 povečala za 3,5 oz. 2,9 %, se je raba primarne energije leta 2018 glede na leto prej zmanjšala za 0,7 %. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije – kadar se zmanjšuje raba končne energije, se običajno zmanjšuje tudi raba primarne energije, in obratno, zato lahko že kratkotrajna, a velika rast rabe končne energije v katerem izmed sektorjev, povzroči tudi rast rabe primarne energije. So pa tudi izjeme, leta 2018 je do zmanjšanja rabe primarne energije prišlo kljub temu, da se je raba končne energije povečala za 0,6 % (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Povečala se je tudi proizvodnja električne energije, je pa bila njena struktura glede na preteklo leto nekoliko spremenjena: manj so proizvajale termoelektrarne in jedrska elektrarna zaradi periodičnega rednega vzdrževanja, več pa hidroelektrarne, kot posledica dobrih hidroloških razmer. V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 1992‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.498 ktoe, kar je 43,8 % več kot leta 1992 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, raba primarne energije se je v tem obdobju zmanjšala za 13,8 % na raven, primerljivo s tisto okoli leta 2000, nato pa se je v dveh letih povečala za 6,5 %. Glede na leto 1992 je bila raba leta 2018 višja za 31 %.

Leta 2018 je bila raba primarne energije 4,2 % oz. 297 ktoe pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Zaradi pandemije koronavirusa pričakujemo leta 2020 tako zmanjšanje rabe končne kot tudi primarne energije in s tem tudi doseganje zastavljenega cilja izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020.

V strukturi rabe primarne energije so leta 2018 prevladovala tekoča goriva (34 %), sledila je jedrska energija (22 %), trdna goriva in obnovljivi viri energije so imeli s 16,4 oz. 16,6 % primerljiv delež, zemeljski plin pa je predstavljal 10,5 %. Neto uvoz električne energije je predstavljal -0,6 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba fosilnih goriv se je v obdobju 1992‒2018 povečala za 9,6 %. Najbolj se je v tem obdobju povečala poraba tekočih goriv, za skoraj 43 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 16,8 %, poraba trdnih goriv pa se je zmanjšala za dobrih 28 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, poraba tekočih goriv se je povečala zaradi povečanja porabe pogonskih goriv v prometu, poraba zemeljskega plina pa je naraščala zaradi zamenjave ostalih fosilnih goriv, zaradi velike rabe v industriji pa predvsem v obdobjih gospodarske rasti. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 1992 (3.805 ktoe) ter v letih 2014 (3.856 ktoe) in 2015 (3.894 ktoe). V obdobju 2010‒2018 se je raba fosilnih goriv sicer zmanjšala za 10,7 %, vendar predvsem na račun zmanjšanja v obdobju do leta 2014, za 17,1 %, po tem letu pa poraba fosilnih goriv narašča, in sicer predvsem na račun povečanja porabe zemeljskega plina zaradi gospodarske rasti.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in1.600 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2018 je bila raba jedrske energije za 45,5 % višja kot leta 1992, glede na leto 2010 pa je bilo povečanje samo 2,1-odstotno. Raba obnovljivih virov energije (OVE) se je v obdobju 1992‒2018 povečala za 114,5 %, kar je v veliki meri posledica izboljšane ocene o rabi lesne biomase. Od leta 2009, ko je bila narejena zadnja sprememba v metodologiji spremljanja rabe OVE, se je raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) povečala za 8,6 %, medtem ko se je raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, za malenkost, 0,2 %, zmanjšala.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2018 je bil delež tekočih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak (0,1 odstotne točke nižji). Na skoraj enaki ravni je ostal tudi delež jedrske energije (0,1 odstotne točke višji). Delež plinastih goriv se je zmanjšal za 0,9 odstotne točke, trdnih goriv pa za 5,1 odstotnih točk. Delež obnovljivih virov energije se je povečal za 5,6 odstotnih točk. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 0,9 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju obnovljivih virov energije je sicer pomembnejši delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zaradi sprememb v deležih goriv (zmanjšanje deleža trdnih goriv) v rabi primarne energije se spreminja tudi CO₂ intenzivnost rabe primarne energije, kar vpliva na skupne izpuste CO₂. V obdobju 1992-2018 se je zmanjšala za 22 %, pri čemer je bilo več kot polovico zmanjšanja doseženo po letu 2008.

Tudi v prihodnje je pričakovati nadaljevanje spreminjanja strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO₂.Z NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje ter povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije) na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv. Poleg spremembe strukture pa se v prihodnje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pričakuje tudi zmanjšanje rabe primarne energije – Slovenija si je v skladu z evropskimi cilji do leta 2030 v NEPN zastavila izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 35 % glede na leto 2007, indikativni cilj za rabo primarne energije pa postavila na 6.356 ktoe.

Raba primarne energije v EU-28 se je v obdobju 2000‒2018 zmanjšala za 3,9 %, v Sloveniji pa se je povečala za 5,9 %. V obdobju 2005‒2018 je bilo zabeleženo zmanjšanje rabe energije tako v EU-28 (-9,5 %), kot v Sloveniji (-6,8 %), enako velja tudi za obdobje 2010‒2018, v katerem je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v EU-28 6,1-odstotno, v Sloveniji pa 5,4-odstotno. V strukturi rabe primarne energije v EU-28 in Sloveniji je bil leta 2018 podoben delež tekočih goriv, deleža trdnih goriv in obnovljivih virov energije sta bila v Sloveniji nekoliko višja, delež jedrske energije pa znatno višji kot v EU-28. Intenzivnost CO₂ je v EU-28 nižja kot v Sloveniji.

Raba primarne energije nam daje celovito sliko o rabi energije v državi. Nanjo zato vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije itd.) in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja energetske učinkovitosti in večje izrabe obnovljivih virov.