KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Primerjava obdobij 1961-1990 in 1991-2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala. Zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.


Kazalca prikazujeta časovni potek letnega temperaturnega primanjkljaja in presežka na izbranih reprezentativnih postajah v Sloveniji v obdobju 1961-2020. Prikazane so tudi njune predvidene spremembe do konca 21. stoletja za različne scenarije izpustov v Sloveniji in projekcija njunega trenda v Evropi.

Ogrevanje in hlajenje predstavljata velik vir porabe energije v poslovnih in zasebnih prostorih. Na podlagi poznavanja podatkov lahko potrebe po energiji bolje načrtujemo in se nanje odzivamo. Tako ohlajanje kot ogrevanje sta odvisna od zunanje temperature zraka, odvisna pa sta tudi od drugih dejavnikov, kot so zasnova in izolacija stavb, razpoložljivost, vrsta in energijska učinkovitost ogrevalnih in hladilnih sistemov, cena energije in stopnja dohodka ter vedenjski vidiki. Raba energije za ogrevanje je linearno odvisna od temperaturnega primanjkljaja, sorazmernostni faktor je odvisen od zgoraj nanizanih dejavnikov. Odvisnost rabe energije za ohlajanje od temperaturnega presežka je bolj zapletena. Poleg naštetih dejavnikov je močno odvisna tudi od kratkovalovnega sevanja, torej ni linearno odvisna le od temperature zraka. Kljub temu pa temperaturni presežek uporabljamo za oceno rabe energije za hlajenje.

Zmanjšanje povpraševanja po ogrevanju prostorov lahko znatno zmanjša porabo energije in delno ali v celoti nadomesti povečanje povpraševanja po hlajenju. Pri tem velja, da so viri energije za ogrevanje lahko različni (nafta, plin, premog, elektrika, daljinsko ogrevanje), medtem, ko je vir energije za hlajenje izključno električna energija. Posledično je  sprememba povpraševanja po hlajenju v primerjavi s povpraševanjem po ogrevanju  povezana z večjimi stroški, večjo spremembo povpraševanja po primarni energiji in večjimi vplivi na zmogljivost oskrbovalnih omrežij.


Grafi

Slika PP11-1: Letni temperaturni primanjkljaj, Slovenija, 1961-2020
Viri:

Agencija RS za okolje, 2021 (20. 04. 2021)

Prikaži podatke
merilno mesto Enota 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Kredarica Kdan 7682 7935 8245 7626 8101 7883 8035 7716 8065 8225 7943 7685 8095 7829 7958 7836 7947 8066 7960 8208 7866 8017 7514 7985 7998 7689 7920 7552 7359 7361 7991 7614 7243 7677 7498 7773 7766 7502 7668 7475 7404 7359 7584 7621 7670 7815 6878 7609 7682 7670 7580 7342 7484 7105 7433 7002 7239 7371 7214 6978
Rateče Kdan 4363 4809 5148 4552 4960 4682 4636 4490 4880 5039 4821 4722 4948 4619 4705 4603 4641 4979 5107 5022 4956 4785 4248 4917 4839 4627 5039 4299 4464 4383 4959 4397 4348 4447 4321 4655 4522 4236 4565 4157 3972 4296 4161 4658 4506 4765 3669 4417 4398 4288 4237 4109 4407 4005 3813 4156 4071 4219 4091 3940
Murska Sobota Kdan 2937 3527 4044 3686 3588 3349 3204 3311 3637 3682 3446 3533 3800 3456 3295 3653 3229 3610 3755 3694 3640 3551 3053 3745 3757 3507 3866 3150 3250 3102 3574 3236 3241 3006 3172 3596 3438 3160 3317 3122 2647 3136 3400 3348 3338 3485 2563 3181 2925 3104 3123 3158 3091 2554 2672 2850 3179 2903 2908 2688
Novo mesto Kdan   3574 3917 3550 3682 3239 3275 3146 3519 3654 3371 3570 3714 3321 3244 3536 3086 3503 3534 3496 3438 3419 2850 3509 3523 3421 3596 2979 3116 2950 3350 3138 3063 2899 3099 3350 3286 2961 3193 2993 2447 2984 3186 3197 3139 3269 2229 3119 2920 2997 3089 3047 3028 2367 2578 2736 2993 2758 2756 2481
Ljubljana Kdan 2873 3347 3736 3319 3464 3166 3124 3065 3438 3476 3277 3386 3584 3192 3177 3474 2960 3409 3553 3440 3503 3378 2937 3517 3440 3357 3568 2978 3110 2987 3295 3149 3019 2826 3012 3179 3068 2875 3074 2918 2463 2906 2950 3113 3049 3185 2146 3060 2870 2992 2862 2954 2899 2288 2523 2681 2822 2720 2607 2369
Bilje Kdan     2895 2502 2663 2496 2445 2372 2572 2680 2561 2580 2800 2554 2672 2694 2223 2662 2802 2822 2924 2871 2472 2962 2840 2689 2944 2451 2661 2707 2654 2692 2570 2315 2485 2586 2455 2425 2596 2498 1991 2400 2327 2564 2533 2579 1879 2509 2229 2440 2349 2491 2391 1731 2052 2252 2329 2333 2160 1927
Slika PP11-2: Letni temperaturni presežek, Slovenija, 1961-2020
Viri:

Agencija RS za okolje, 2021 (20. 04. 2021)

Prikaži podatke
merilno mesto Enota 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Kredarica Kdan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Rateče Kdan 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 10 3 0 1 0 0 0 0 2 6 2 7 3 0 0 5 0 1 0 10 15 3 4 19 6 3 6 17 8 14 28 1 28 4 1 13 27 5
Murska Sobota Kdan 42 25 67 13 26 13 54 41 23 36 38 31 24 51 8 17 18 3 23 14 39 20 55 14 33 37 56 72 31 30 62 145 85 109 44 31 31 90 55 131 103 86 237 46 56 110 146 107 79 108 95 166 175 67 183 85 151 120 154 66
Novo mesto Kdan   22 51 13 25 15 41 36 16 28 31 28 24 45 10 26 24 10 28 26 47 38 59 28 41 42 52 77 24 44 65 94 106 121 54 36 22 116 70 144 125 75 250 62 77 142 119 100 107 127 129 189 169 68 209 101 202 96 168 99
Ljubljana Kdan 48 47 72 38 46 26 71 53 43 70 64 37 27 63 17 31 23 9 32 36 41 55 77 26 64 63 59 107 34 58 87 123 103 145 83 47 35 153 81 129 143 91 267 83 90 159 137 128 143 144 157 218 205 80 238 138 218 174 211 121
Bilje Kdan     95 92 60 64 132 77 76 97 108 96 98 108 59 56 36 34 83 52 67 130 70 23 72 95 93 108 60 65 134 139 135 229 145 72 85 204 124 132 168 134 376 129 139 209 157 170 199 157 202 306 245 82 275 218 233 228 304 172
Slika PP11-3: Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega primanjkljaja v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020 (20. 04. 2021)

Opomba:

Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega primanjkljaja v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981-2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij.

Prikaži podatke
Slika PP11-4: Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega presežka v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020 (20. 04. 2021)

Opomba:

Časovni potek spremembe letnega povprečja temperaturnega presežka v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981-2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij.

Prikaži podatke
Slika PP11-5: Predvidena sprememba letnega temperaturnega primanjkljaja pri temperaturnem pragu 12 °C v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020 (20. 04. 2021)

Prikaži podatke
Slika PP11-6: Predvidena sprememba letnega temperaturnega presežka pri temperaturnem pragu 21 °C v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Agencija RS za okolje, 2020 (20. 04. 2021)

Prikaži podatke
Slika PP11-7: Projekcija linearnega trenda letnega povprečnega temperaturnega primanjkljaja in presežka v Evropi v obdobju 1981-2100
Viri:

Evropska agencija za okolje, 2019 (15. 04. 2019)

Opomba:

Slika prikazuje trend temperaturnega primanjkljaja (levo) in presežka (desno) v obdobju 1981-2100 za zmerno optimističen scenarij RCP4.5 (zgoraj) in pesimističen RCP8.5 (spodaj). Projekcije temeljijo na mediani izračunov 11 simulacij iz pobude EURO-CORDEX.

Prikaži podatke

Cilji

Februarja 2021 je Evropska komisija (ES) predstavila sveženj strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Sestavljen je iz Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM /2021/ 82 končno) in številnih spremnih dokumentov. Splošen cilj strategije prilagajanja EU je prispevati k podnebno bolj odporni Evropi, eden izmed ciljev pa podpira tudi razvoj kazalcev, saj se zavzema za boljše odločanje na podlagi podatkov in informacij.

Novembra 2013 sta Evropski parlament in Evropski svet sprejela Sedmi okoljski akcijski program EU do leta 2020 z naslovom „Dobro živeti v mejah našega planeta“. Namen sedmega okoljskega akcijskega programa je usmerjanje ukrepov EU na področju okolja in podnebnih sprememb. Program poudarja, da bo „ukrepanje za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje povečalo odpornost gospodarstva in družbe, hkrati pa spodbujalo tudi inovacije in zaščitilo naravnih virov.

Vezano na zgoraj omenjene dokumente, je Komisija v februarju 2016 objavila strategijo EU za ogrevanje in hlajenje, katere cilj je razogljičenje ogrevanja in hlajenja stavb z različnimi tehnologijami in ukrepi, v skladu s širšo podnebno in energetsko politiko EU.


Temperaturni primanjkljaj in presežek se uporabljata za oceno rabe energije, potrebne za ogrevanje oz. ohlajanje zgradbe. Raba energije je, poleg lastnosti same zgradbe, odvisna tudi od vremenskih razmer oz. zunanje temperature zraka. Ker sta kazalca izpeljana iz dnevne povprečne temperature zraka, odražata njene lastnosti. Tako je temperaturni primanjkljaj največji v višjih legah, najmanjši pa na jugozahodu Slovenije. V obdobju 1991-2020 je bila med izbranimi postajami najvišja povprečna vrednost temperaturnega primanjkljaja na Kredarici (7475 Kdni), najnižja pa v Biljah (2355 Kdni). Obratno je pri letnem temperaturnem presežku: v enakem primerjalnem obdobju je ta znašal 179 Kdni na postaji Bilje, na postaji Kredarica pa 0 Kdni. To pomeni, da na Kredarici v primerjalnem obdobju ni bilo dneva s povprečno dnevno temperaturo, večjo ali enako 21 °C.

V obdobju 1991-2020 je na vseh postajah opazen trend zmanjševanja temperaturnega primanjkljaja za nekaj več kot 15 Kdni/leto. Temperaturni primanjkljaj se je v Ljubljani v obdobju 1991-2020 zmanjšal za 13 % glede na obdobje 1961-1990. Podobno je tudi na ostalih postajah. Relativna sprememba med obema obdobjema je pri presežku precej večja kot pri primanjkljaju. V Ljubljani se je tako v povprečju povečal za okoli 180 %.

Največje je naraščanje temperaturnega presežka v obdobju 1991-2020 je na postaji Bilje (okoli 3 Kdni/leto). Na postaji Rateče so bila leta s temperaturnimi presežki v prvem obdobju redka in vrednosti presežkov majhne (le v enem letu se pojavi vrednost 10 Kdni, sicer precej manj), medtem ko so bila leta s temperaturnimi presežki v drugem obdobju pogosta in vrednosti presežkov večje (nekaj let tudi blizu 30 Kdni).

Glede na to, da projekcije podnebnih sprememb kažejo nadaljevanje trenda naraščanja temperature na območju cele Slovenije, se posledično pričakuje nadaljnje zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja in povečanje temperaturnega presežka. Zato se bo na območju Slovenije v hladni polovici leta zmanjšala raba energije za ogrevanje zgradb, v topli polovici leta pa povečala raba energije za njihovo ohlajanje.

Modelske projekcije temperaturnega primanjkljaja kažejo na njegovo zmanjševanje do konca 21. stoletja po vseh scenarijih izpustov toplogrednih plinov (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5) v vseh sezonah in obdobjih na ravni cele države. Glede na povprečje primerjalnega obdobja 1981-2010 se bo do konca 21. stoletja letni primanjkljaj zmanjšal za približno 350 Kdni po optimističnem scenariju (RCP2.6), 550 Kdni po zmerno optimističnem scenariju (RCP4.5) in 1250 Kdni po pesimističnem scenariju (RCP8.5). Zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja bo najizrazitejše v višjih delih Slovenije. Spremembe bodo največje v zadnjem projekcijskem obdobju (2071-2100). Velikost sprememb je majhna poleti, kjer je že danes primanjkljaj zelo nizek, velika jeseni in spomladi, največja pa pozimi.

Do konca 21. stoletja se po vseh scenarijih izpustov pričakuje nadaljnje naraščanje temperaturnega presežka. Po scenariju RCP8.5 se slednji v povprečju po Sloveniji poveča za več kot 200 Kdni, po scenariju RCP4.5 in RCP2.6 pa približno 60 Kdni oz. 20 Kdni glede na povprečje primerjalnega obdobja. Spremembe na letni ravni izhajajo večinoma iz sprememb poleti. Po vseh treh scenarijih bodo največje spremembe temperaturnega presežka v nižjih predelih Slovenije, posebej na njenem jugozahodu, kjer bo konec stoletja na letni ravni večji za več  kot 100 Kdni po RCP4.5 in več kot 250 Kdni po RCP8.5. V visokogorju in pozimi so spremembe zanemarljive.

V prihodnosti se bo povečalo tudi število dni, ko bo dnevna povprečna temperatura večja od temperaturnega praga po vseh scenarijih. Zato se bo sezona ohlajanja podaljšala, kar pomeni, da se bo vedno več energije porabilo za hlajenje.

Dogajanje v Sloveniji ne odstopa od dogajanja po Evropi. Trendi za obdobje 1981-2017, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da se tudi povsod po Evropi temperaturni primanjkljaj zmanjšuje, in sicer najbolj na njenem severu, kjer je tudi potreba po energiji za ogrevanje največja (Evropska agencija za okolje, 2021). Po drugi strani pa je povečanje temperaturnega presežka najizrazitejše na jugu Evrope, kjer je tudi največja poraba energije za ohlajanje. Trend pri obeh kazalcih se bo nadaljeval do konca 21. stoletja. Največje spremembe temperaturnega primanjkljaja se bodo nadaljevale na severu Evrope ter na njenem jugovzhodu. Po njihovih projekcijah je na območju Slovenije trend spremembe temperaturnega primanjkljaja med -2 in -4 Kdni po zmerno optimističnem in med -6 in -8 Kdni na leto po pesimističnem scenariju. Podobna velikost sprememb se pričakuje tudi v sosednjih državah. Projekcije temperaturnega presežka kažejo na največje povečanje na jugu Evrope. V Sloveniji bi spremembe bile med 1 in 1.5 Kdni na leto v višjih predelih in med 1.5 in 2 Kdni na leto v nižjih predelih po RCP8.5 ter do 1 Kdni na leto po RCP4.5. Pri tem se opazijo razlike med državami v soseščini: spremembe v Avstriji bodo manjše kot pri nas, spremembe v Italiji in na Hrvaškem pa večje.


Metodologija

Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o letnih temperaturnih primanjkljajih in presežkih v obdobju 1961-2020 temeljijo na izmerjenih vrednostih temperature zraka na izbranih reprezentativnih postajah, ki predstavljajo regijsko raznolikost Slovenije. Za izračun kazalcev so uporabljene meritve na postajah, ki za zdaj še niso homogenizirane. V tem obdobju sta se nekaterim postajam spremenila lokacija ali tip postaje. Kljub spremembam v časovnih nizih na posameznih postajah ne prihaja do večjih nehomogenosti in so podatki v celoti medsebojno primerljivi.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Čeprav sta kazalca odvisna le od zunanje temperature zraka in izbrane temperature v prostoru, njuni definiciji nista enotni. Do razlik pride zaradi načina izračuna dnevne povprečne temperature zraka in izbire mejne temperature, pri kateri je potrebno ogrevanje oz. ohlajanje. Z ogrevanjem (ohlajanjem) prostorov se običajno prične, ko dnevna povprečna temperatura pade pod (naraste nad) določeno vrednost – temperaturni prag.

V Sloveniji je za izračun temperaturnega primanjkljaja najpogosteje uporabljen temperaturni prag 12 °C, ki je uporabljen tudi v tem poročilu. Na ARSO računamo temperaturne primanjkljaje tudi za prag 15 °C ter temperaturne presežke za pragove 18 °C, 21 °C (uporabljen v poročilu) in 23 °C. Kazalcev, izračunanih po različnih definicijah, ne moremo neposredno primerjati.

Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12 °C. Sezona je definirana od 1. julija do 30. junija in takrat se za letnico zapiše konec sezone (npr. temperaturni primanjkljaj v sezoni 2020/2021 spada v leto 2021). Dnevna povprečna temperatura je izračunana iz treh izmerkov, ob 7., 14. in 21. uri po srednjeevropskem času.

Temperaturni presežek je vsota dnevnih razlik med dnevno povprečno temperaturo zraka in temperaturo praga 21 °C za tiste dni, ko je dnevna povprečna temperatura zraka višja od temperature praga.

Enota temperaturnega primanjkljaja in presežka je Kdan (stopinja dan).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Letni temperaturni primanjkljaj

Kdan

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/cooling-heating-degree-days.txt

1961 - 2020

Julija za preteklo sezono

1 na leto

20. 4. 2021

da

Letni temperaturni presež ek

Januarja za preteklo leto

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, 2021. Temperaturni primanjkljaj in presežek ter kurilna sezona 1961-2021.
  2. Evropska agencija za okolje, 2021. Heating and cooling degree days.
  3. IPCC, 2014a: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Field, C.B., V.R. Barros, D.J. Dokken, K.J. Mach, M.D. Mastrandrea, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, 1132 pp.
  4. IPCC, 2014c: Europe. Kovats, R.S., R. Valentini, L.M. Bouwer, E. Georgopoulou, D. Jacob, E. Martin, M. Rounsevell, and J.-F. Soussana, 2014: Europe. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken, M.D. Mastrandrea, K.J. Mach, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1267-1326.