Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na ohranjanje rodovitnosti tal in zmožnost prilagajanja spremenljivim klimatskim dejavnikom, med drugim pa vplivajo tudi na ekonomičnost pridelave. Spremembe v praksah kmetovanja med drugim prispevajo k zmanjševanju tveganja za erozijo in izgubo organske snovi v tleh, k zmanjšanju tveganja za onesnaževanje voda ter k izboljšanju fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. Vrste kmetij ter raba kmetijskih zemljišč (njive, trajno travinje, trajni nasadi) določajo osnovne načine gospodarjenja. Podrobnejše načine usmeritve gospodarjenja pa nakazujejo izvajanje kolobarjenja, prevladujoči kolobarni členi, izbira načinov in deleži pokritosti tal preko zime ter načini obdelave tal.

Podatki o izvajanju kolobarja se namensko ne zbirajo redno, za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Tudi za EU se podatki ne zbirajo redno, na voljo so samo za leto 2010. Po podatkih se v Sloveniji na pretežnem deležu njivskih površin izvaja načrtovan kolobar vsaj po minimalnih standardih navzkrižne skladnosti. V letu 2010 je bilo 88 % njivskih površin na kmetijskih gospodarstvih (KMG), ki so na vseh njivah izvajala kolobarjenje. V letu 2016 je ta delež še narastel in je obsegal 91 % njivskih površin. V primerjavi z EU–28 je delež nadpovprečen, precej večji je tudi v primerjavi s sosednjimi državami ter Nemčijo in Francijo. Povprečje EU–28 je 70 %, izmed primerjalnih držav pa je največji delež imela Nemčija (81 %), najmanjšega pa Hrvaška (11%). Velik delež njiv v kolobarju je povezan z velikim deležem vključitve kmetijskih gospodarstev v ukrepe kmetijske politike, ki so namenjeni ohranjanju in spodbujanju pridelave (plačilne pravice) in spodbujanju izvajanja nadstandardnih zahtev sonaravnih kmetijskih praks (kmetijsko okoljski ukrepi).

V Sloveniji je med kategorijami kmetijskih zemljišč največ trajnega travinja, najmanj pa njiv in vrtov. Temeljna značilnost slovenskega poljedelstva je usmerjenost v pridelovanje krme. Med skupinami poljščin prevladujejo žita (58 %), sledita pridelava zelene krme na njivah (29 %) in ostalih poljščin. Delež žit ostaja, kljub sezonskim nihanjem, razmeroma stabilen. Trend naraščanja je opazen pri pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, trend upadanja pridelave pa pri korenovkah in gomoljnicah. Iz deležev skupin poljščin je še vedno opazna specializacija poljedelske pridelave na samo nekaj skupin poljščin, predvsem na pridelavo žit in krme za namene živinoreje. V EU so med državami opazne večje razlike v setveni sestavi, kar je odraz velike variabilnosti okoljskih razmer za pridelavo poljščin. Glede na deleže v EU–28 je delež žit v Sloveniji nekoliko nad povprečjem (56 %), oziroma primerljiv z deležem žit v Avstriji. Od sosednjih držav imata večjo zastopanost žit samo Madžarska (64 %) in Hrvaška (67 %). Delež krmnih poljščin je v Sloveniji prav tako nad povprečjem EU (20 %). Med sosednjimi državami je primerljiv z deležem v Italiji (29 %) in precej večji kot v Avstriji (18 %), Hrvaški (14 %) in Madžarski (8 %). Delež industrijskih rastlin v Sloveniji (5 %) je bistveno pod povprečjem EU (12 %) in od sosednjih držav primerljiv samo z deležem v Italiji (6 %). Navedeno je odraz prilagoditve okoljskim razmeram, usmeritvi in proizvodno-ekonomskim specifikam Slovenije. S tega stališča ima setvena struktura poljščin v Sloveniji tako pozitivne kot tudi negativne vplive na širšo skupnost in okolje.

Določene spremembe so opazne med zastopanostjo vrst posameznih poljščin znotraj skupin poljščin. Med žiti prevladuje koruza, a se je njen delež zmanjšal iz 46 % na 40 %, obenem pa se je zmanjšal tudi delež ozimne pšenice iz 20 % na 17 %. Opazneje so se povečale površine s tritikalo, ječmenom in ajdo. Med ostalimi poljščinami naraščajo površine s sojo, oljnimi bučami, deteljami in lucerno. Glede na obdobje 1992–2008 se je v obdobju 2009–2017 izboljšalo razmerje med koruzo in metuljnicami v prid metuljnicam. Povečanje deleža metuljnic v kolobarju pripisujemo ukrepom kmetijske politike, ki spodbujajo njihovo pridelavo.

Delež pokritih njiv preko zime in način njihove pokritosti prispevata k zmanjšanju degradacijskih procesov tal, ki jih lahko povzroča kmetijstvo. Obenem z ozelenitvami zmanjšujemo izpiranje nitratov, povečujemo biodiverziteto talne favne in flore, itd. Podatki o prezimnih ozelenitvah se ne zbirajo redno. Za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2010 in 2016, za EU pa za leto 2013. Delež površin z znanimi podatki je bil 87 % v letu 2010 ter 90 % v letu 2016. V letu 2010 je bilo v Sloveniji največ njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (53 %), sledijo namenske ozelenitve z dosevki za izboljšano rodovitnost tal (20 %) in njive pokrite z rastlinskimi ostanki (3 %). Približno petina njiv (24 %) preko zime ni bila pokrita. V primerjavi z letom 2010 je v letu 2016 nekoliko narastel delež nepokritih njiv zmanjšal pa delež namenskih ozelenitev s posevki za izboljšano rodovitnost. Na to je verjetno vplival prehod v novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja in manjši delež kmetijskih zemljišč, ki so bila vključena v nadstandardne ukrepe. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih razmer velike razlike v načinih in deležih pokritih tal. Glede na povprečje EU–28 (44 %) je bila pokritost tal preko zime z običajnimi ozimnimi posevki v Sloveniji v obeh letih nekoliko nad povprečjem. Delež je bil tudi bistveno večji kot v sosednjih državah a manjši kot v Nemčiji (63 %). Do razlik prihaja zaradi specifičnih razlik v kolobarnih členih oziroma zastopanosti ozimnih poljščin v njem. Npr. Nemčija nameni bistveno večji delež njiv setvi oljne ogrščice v primerjavi s Slovenijo. Delež namenskih ozelenitev je v Sloveniji precej večji od povprečja EU–28 (7 %) in primerljiv deležem v Franciji (11 %). Med sosednjimi državami ima največji delež namenskih ozelenitev z drugimi posevki Avstrija (36 %). Delež gole površine je manjši od povprečja EU–28 (30 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež Avstrija (15 %), največjega pa Hrvaška (57 %). Velike razlike so med državami glede deleža površin brez znanih podatkov o pokritosti. Delež njiv brez podatkov v Sloveniji je bil manjši od povprečja EU–28 (16 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež njiv brez podatkov Francija (0,1 %), največjega pa Italija (37 %). Delež pokritih površin preko zime v Sloveniji je deloma zadovoljiv. Kljub temu bi bilo potrebno spodbujati povečevanje tega deleža in zmanjšanje golih zemljišč pod 15 %.

Obdelovalni načini imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in ekonomiki pridelave. Podatki o obdelovalnih načinih se ne zbirajo redno, za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Tudi za EU se podatki ne zbirajo redno, na voljo so samo za leto 2010. Glede na podatke je v Sloveniji večina njiv preoranih s plugom, sledi plitva konzervirajoča obdelava. Delež njiv brez obdelave z direktno setvijo je zanemarljiv. Glede na leto 2010 sta se v letu 2016 povečala delež njiv obdelanih z oranjem (iz 77 % na 83 %) ter delež njiv obdelanih brez oranja (iz 9 % na 11 %). Delež njiv brez obdelave se je v tem obdobju zmanjšal (iz 1,5 % na 0,5 %). V tem obdobju sta se tudi zmanjšala delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov o obdelavi (iz 14 % na 6 %). Ocenjujemo, da je naraščanje površin obdelanih s plugom verjetno samo navidezno in je povezano z večjo zanesljivostjo pridobljenih podatkov v letu 2016. Razmerja med načini obdelave v letu 2016 zato ocenjujemo kot zanesljivejši pokazatelj dejanskega stanja. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih in drugih razmer velike razlike v načinu obdelave tal. Glede na povprečje EU-27 v letu 2010 (64 %), je bil delež njiv obdelanih s plugom v Sloveniji nad povprečjem. Med sosednjimi državami sta imeli manjše deleže Avstrija (71 %) in Italija (74 %), večje pa Madžarska (84 %) in Hrvaška (90 %). Delež njiv brez oranja s plitvo obdelavo je bil podoben kot na Madžarskem (11 %) ter večji kot v Italiji (4 %) in na Hrvaškem (3 %). Delež njiv z neposredno setvijo je tudi v drugih državah majhen. Na izbiro načina obdelave vpliva več dejavnikov, obenem pa ima vsak način svoje prednosti in slabosti. Kljub temu pa bi si želeli večji delež njiv, obdelanih brez uporabe pluga, vsaj na lažjih tleh.