KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na različne procese razvrednotenja tal, kakršni so erozija, zmanjšanje organske snovi v tleh, njihova zbitost in različno onesnaženje. Te procese zmanjšuje pokritost tal s poljščinami in žetvenimi ostanki ter so odvisni predvsem od setvene sestave. V Sloveniji je bila pokritost v letih 1992–2007 precej stalna (od 62,7 % do 72,2 %). Kaže se počasen trend povečevanja pokritosti tal. Delež koruze se zmanjšuje in je v letih 2006 in 2007 padel pod 40%. Obseg pridelovanja metuljnic se povečuje in je bil v letu 2007 trikrat večji kot v letu 2000 (od 4,17 % na 12,22%). Med skladiščnimi zmogljivostmi za organska gnojila prevladujejo kombinirana za skladiščenje hlevskega gnoja in tekočega živinskega gnojila ter na večini kmetij omogočajo skladiščenje slednjega za več kakor šest mesecev. V letih 2004 in 2005 se je zelo povečalo število analiz tal, ki omogoča gnojenje na podlagi založenosti tal in gnojilnega načrta.


Načini gospodarjenja na kmetijah so opredeljeni kot odločitve in praktični ukrepi, ki določajo upravljanje kmetije. Vključujejo tehnologije pridelovanja, kakršno je vrstenje poljščin, ter načine obdelave tal in s tem povezano pokritost tal z rastlinsko odejo, pa tudi tipe in zmogljivosti skladišč za organska gnojila*.
*Opredelitev pojma je povzeta po: H. P. Piorr, U. Eppler (University of Eberswalde) in the framework of the PAIS project (Proposal on Agri-Environmental-Indicators), financed by ESTAT (od 2000 do 2004).


Grafi

Slika KM11-1: Deleži pokritosti tal, koruze in metuljnic na njivah
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, Statistične informacije, 2003 - 2008

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Pokritost tal % 66.8 66.8 66.3 68.1 66.5 66.4 66.5 66.2 62.7 65.1
Delež metuljnic % 8.3 8.2 7.7 9 8.1 8.5 8.2 8 4.2 4.6
Delež koruze % 44.9 44.5 42.6 41.7 43 44.6 43.4 43.4 43.8 41.7
- -
NJIVE IN VRTOVI ha 190984 191351 187024 184874 181404 173518 172721 172082 170849 172672
Zelenjadnice ha 3495 3626 3139 2730 2952 2807 2707 2607 2507 2731
Druga izločena zemljišča* ha 5115 4802 5390 5112 5090 4583 4383 4336 3579 3564
Poljščine (površina za izračun) ha 182374 182923 178495 177032 173362 166128 165631 165139 164763 166377
ŽITO ha 110958 110690 103338 100765 99276 95480 95119 91122 101865 103871
Pšenica in pira ha 36413 37173 35876 36779 35159 33431 35025 31615 38256 39335
ha 2692 2635 2101 1925 1938 1345 1227 911 674 745
Ječmen ha 8146 9093 12652 12719 12543 10828 10871 10935 11570 12664
Oves ha 2376 2388 2590 1866 1888 1817 1793 2405 2251 1917
Tritikala ha 0 0 0 368 343 437 478 634 835 1227
Koruza za zrnje ha 61220 59253 49359 46750 47123 47491 45592 44401 48009 47571
DRUGO ŽITO SKUPAJ ha 713 630 1371 1004 822 658 639 835 915 1057
od tega proso ha 179 119 423 255 199 160 163 183 226 157
kot glavni posevek ha 35 48 212 96 88 38 41 80 105 36
kot naknadni posevek ha 144 71 211 159 111 122 122 103 121 121
od tega ajda ha 483 455 720 652 542 445 424 601 632 742
kot glavni posevek ha 25 44 320 165 113 40 40 90 108 218
kot naknadni posevek ha 458 411 400 487 429 405 384 511 524 524
od tega drugo ha 51 56 228 97 81 53 52 51 57 158
STROČNICE (ZRNJE) ha 613 602 595 699 668 579 445 312 322 362
Krmni grah in bob ha 39 39
od tega krmni grah ha 39 43 114 105 73 9 9 9 39 39
od tega krmni bob ha 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Fižol za zrnje ha 574 559 481 594 595 570 436 303 309 323
Druge suhe stročnice ha 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
KORENOVKE IN GOMOLJNICE ha
Krompir ha 12928 12434 10147 10070 9382 9186 9200 9845 8952 7785
Sladkorna pesa ha 3153 3499 4910 6132 6341 6370 7670 10837 8116 4700
Krmne korenovke ha 10789 11431 11311 9928 8647 6753 6753 4921 4264 3778
INDUSTRIJSKE RASTLINE ha 5784 5650 6735 4535 5157 4588 4482 4252 4126 4313
Oljnice ha
od tega ogrščica ha 1978 1654 2278 296 149 54 77 173 122 398
od tega sončnice ha 93 125 134 123 109 9 24 24 24 24
od tega soja ha 0 42 10 14 4 4 4 28 28 38
od tega buče za olje ha 1232 1295 1961 1815 2596 2249 2311 2176 2147 2122
Hmelj ha 2398 2466 2292 2205 2233 2163 2010 1803 1766 1682
Druge ind. rastline ha 44 27 38 69 55 97 44 35 39 53
ZELENA KRMA Z NJIV ha 45678 46533 49157 52231 50166 49026 47635 48061 41423 45857
Enoletni posevki ha
od tega silažna koruza ha 24571 25900 30311 30321 30953 29953 29285 30204 26851 24491
od tega drugo ha 1892 1685 1514 1906 1735 1482 1447 1276 1243 1168
od tega krmne stročnice ha 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Detelja in lucerna ha 4048 3985 3658 4237 3713 3885 3584 2997 2863 1892
od tega detelja ha
od tega lucerna ha
Trava, TM in TDM ha 19532 19228 17652 20442 17917 17172 16785 17860 13899 21739
od tega TDM ha 11132 10959 10061 11651 10212 10297 10063 10407 3918 5583
DRUGO NA NJIVAH ha 473 485 492 321 307 264 260 286 338 470
NEOBDELANE NJIVE ha 1983 1975 1975 1812 2171 2082 1993 1904 1038 816
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Pokritost tal % 66.8 68.8 70 69.8 70.6 72.7
Delež metuljnic % 5.6 7.1 8.7 9.8 12 12.2
Delež koruze % 41.2 43 41.7 41.9 37.6 38.7
- -
NJIVE IN VRTOVI ha 168414 172753 175080 176314 177780 175035
Zelenjadnice ha 3228 3982 3631 2891 3169 2752
Druga izločena zemljišča* ha 4062 3192 4733 6372 3690 5651
Poljščine (površina za izračun) ha 161124 165579 166716 167051 170921 166632
ŽITO ha 98277 99305 99775 94637 95951 98586
Pšenica in pira ha 35729 35585 32385 30059 32083 32040
ha 620 630 1109 1320 766 820
Ječmen ha 12392 13789 15324 15451 17044 18532
Oves ha 2014 1964 1854 2731 2471 2332
Tritikala ha 1661 1820 2124 1986 2869 3091
Koruza za zrnje ha 45525 44137 45996 42369 39839 40906
DRUGO ŽITO SKUPAJ ha 1473 1380 983 1631 1114 1554
od tega proso ha 276 611 339 627 168 344
kot glavni posevek ha 67 115 277 306 120 113
kot naknadni posevek ha 209 495 62 321 48 231
od tega ajda ha 1169 689 578 811 547 809
kot glavni posevek ha 241 166 210 222 360 351
kot naknadni posevek ha 928 523 368 589 187 458
od tega drugo ha 28 80 66 193 399 401
STROČNICE (ZRNJE) ha 512 723 770 2009 3905 2337
Krmni grah in bob ha 204 367 419 1521 3434 1971
od tega krmni grah ha 204 364 418 1513 3342 1970
od tega krmni bob ha 0 3 1 8 92 1
Fižol za zrnje ha 308 351 351 451 448 355
Druge suhe stročnice ha 0 5 0 37 23 11
KORENOVKE IN GOMOLJNICE ha
Krompir ha 7113 6832 6832 6306 5900 5736
Sladkorna pesa ha 4450 5359 4658 5057 6684 0
Krmne korenovke ha 3722 4048 3401 3472 1834 1977
INDUSTRIJSKE RASTLINE ha 7633 8234 7363 8050 9034 11255
Oljnice ha 6559 5826 6580 7500 9666
od tega ogrščica ha 2433 2705 1945 2260 2809 5358
od tega sončnice ha 20 107 56 40 156 246
od tega soja ha 67 40 78 172 226 126
od tega buče za olje ha 3232 3707 3693 4108 4302 3936
Hmelj ha 1817 1662 1524 1453 1507 1572
Druge ind. rastline ha 59 13 13 17 27 17
ZELENA KRMA Z NJIV ha 44855 55716 56985 61585 57869 59207
Enoletni posevki ha 31525 29334 33882 28359 28474
od tega silažna koruza ha 23933 30200 27045 31525 27008 26802
od tega drugo ha 1028 1325 2289 2357 1351 1672
od tega krmne stročnice ha 0 0 67 184 57 0
Detelja in lucerna ha 2021 2168 2357 3070 2481 3090
od tega detelja ha 1214 1000 1445 1010 1312
od tega lucerna ha 954 1357 1625 1471 1778
Trava, TM in TDM ha 22013 22023 25294 24633 26725 27133
od tega TDM ha 6903 9387 12087 12059 14652 15841
DRUGO NA NJIVAH ha 1038 149 160 222 303 510
NEOBDELANE NJIVE ha 464 320 1288 2108 872 1887
Slika KM11-2: Porazdelitev govedorejskih kmetij glede na skladiščno zmogljivost objektov za gnojevko
Viri: 

European Environment Agency, 2005; Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije, 2005.

Prikaži podatke
Skladiščna zmogljivost za gnojevko v mesecih (% kmetij)
1–2 mes. % 4
3–4 mes. % 8.9
5–6 mes. % 18.3
7–8 mes. % 29.3
9–10 mes. % 19.6
>10 mes. % 19.9
Slika KM11-3: Število analiziranih vzorcev tal
Viri: 

Kmetijski inštitut Slovenije, 2006.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
BF št. 400 400 850 400 300 300 100 100 100 800
ERICO št. 20 20 20 20 20 20 20 20 20 4000
IHPS št. 548 923 938 1023 889 1145 1022 1311 1701 8316
KGZS MB št. 1354 1300 1575 1399 1227 1359 1606 1670 2841 3515
KGZS MS št. 655 754 789 748 682 669 887 875 1544 9918
KGZS NG št. 480 320 391 387 354 453 813 903 1038 4480
KGZS PT št. 218 295 398 323 398 488 565 1017 1307 4508
KIS št. 1427 1095 1463 1072 1230 1222 1212 1978 2716 10755
TSO št. 1800 1800 1800 2100 1800 1440 1850 1950 2300 5000
Skupaj št. 6902 6907 8224 7472 6900 7096 8075 9824 13567 51292
2005
BF št. 700
ERICO št. 983
IHPS št. 2424
KGZS MB št. 10017
KGZS MS št. 8935
KGZS NG št. 1909
KGZS PT št. 6723
KIS št. 7147
TSO št. 1500
Skupaj št. 40338

Cilji

Cilj je razširitev takih načinov gospodarjenja na kmetijah, ki omogočajo ohranjanje in izboljševanje trajne rodovitnosti tal, preprečujejo erozijo in zbitost tal, povečujejo učinkovitost porabe rastlinskih hranil, zmanjšujejo možnosti za onesnaženje okolja s sredstvi za varstvo rastlin in z gnojili ter so gospodarsko učinkoviti. Z intenzifikacijo kmetijstva se je setvena sestava močno zožila, saj pri nas na skoraj treh četrtinah njiv pridelujemo koruzo in žito. Doseganje omenjenega cilja je odvisno zlasti od sprememb v setveni sestavi, predvsem v večjem obsegu pridelovanja metuljnic in nekaterih industrijskih rastlin ter manjšem deležu koruze.
Pri živinskem gnojilu je cilj zagotavljati ustrezno zmogljivost skladišč – če so namreč gnojnične jame, gnojišča in druge vrste skladišč premajhni, so rejci prisiljeni k prepogostemu in nenačrtovanemu razvozu gnojila ne glede na potrebe rastlin in razmere v okolju. Tako pa se povečuje nevarnost onesnaževanja tal in voda. Cilji v EU so usmerjeni k okolju prijaznejšemu ravnanju z živinskim gnojilom med skladiščenjem in njegovo uporabo na polju. Podprti so tudi z ustrezno slovensko zakonodajo (Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o varstvu okolja, Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, Uredba o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla) ter v zadnjem času tudi z ukrepi kmetijske in okoljske politike (Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2007–2013, Nacionalni program varovanja okolja).


V Sloveniji je med kategorijami kmetijskih zemljišč največ trajnega travinja, najmanj pa njiv in vrtov. Kljub temu je temeljna značilnost slovenskega poljedelstva usmerjenost v pridelovanje krme. Zaradi gospodarnosti pridelave med krmnimi rastlinami močno prevladuje koruza. Posledica ozke setvene sestave je sorazmerno majhna pokritost tal, zelo velik delež koruze in malo metuljnic v kolobarju. Vsi našteti dejavniki pospešujejo degradacijske procese tal. Rahlo povečevanje pokritosti tal in deleža metuljnic v setveni sestavi po letu 2000 je predvsem posledica uvedbe nekaterih ukrepov v okviru Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in Kmetijsko okoljskega programa. Setvena sestava je odsev specializacije kmetijske pridelave, zato v njej v kratkem času ni pričakovati bistvenih sprememb. S tega vidika je obravnavano obdobje 1992–2007 sorazmerno kratko.

Ustrezna zmogljivost skladišč omogoča dobro gospodarjenje z živinskim gnojilom in zmanjšuje nevarnost za onesnaženje naravnih virov. Slovenski predpisi določajo, da mora biti na voljo 3,5 m2 gnojišča s pripadajočo gnojnično jamo 2 m3 za vsako glavo velike živine (GVŽ) oziroma 8 m3 jame ali lagune za gnojevko. Pri govedorejskih kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka, prevladujejo tipi kmetij, na katerih skladiščijo živinsko gnojilo kot hlevski gnoj. Od anketiranih kmetij je okrog 85 % takih, ki imajo gnojišča in jame za gnojnico oziroma gnojevko, 2 % jih ima le gnojišča brez gnojničnih jam in 13 % izključno gnojevko.

Skladiščna zmogljivost objektov na kmetijah, ki imajo izključno gnojevko, je primerljiva s povprečjem v EU. Približno 70 % slovenskih kmetij lahko skladišči gnojevko več kakor šest mesecev. Prevladujejo betonske gnojnične jame zunaj hleva (55 %), manj je skladišč za gnojevko pod rešetkami v hlevu (39 %), drugo so odprte nadzemne cisterne in lagune. Na kmetijah, ki imajo kombinirana skladišča, je zmogljivost teh razmeroma velika, saj zadostujejo za več kakor šestmesečno skladiščenje živinskega gnojila – njihova skupna zmogljivost je v primerjavi z EU nadpovprečna. Med gnojišči za hlevski gnoj prevladujejo nepokrita na neprepustni oziroma betonski podlagi (> 90 %). Glede tipa in zmogljivosti gnojišč je stanje v Sloveniji primerljivo s tistim na Finskem in Švedskem.

Ne v EU ne v Sloveniji nimamo podatkov o stanju v preteklosti in ocena trendov ni mogoča. V zadnjem času se povečuje število analiz zemlje, kar omogoča prilagajanje gnojenja potrebam rastlin. Izjemno povečanje teh analiz v letih 2004 in 2005 je posledica uvedbe plačila za izvajanje standarda nitratne direktive, v kateri je med drugimi pogoji predpisano gnojenje na podlagi analize tal in gnojilnega načrta.


Podatki za Slovenijo
Statistične informacije 14/2008, Statistični urad Republike Slovenije
Statistične informacije 23/2008, Statistični urad Republike Slovenije
Statistične informacije 98/2005, Statistični urad Republike Slovenije.
Statistične informacije 142/2004, Statistični urad Republike Slovenije.
Statistične informacije 263/2003, Statistični urad Republike Slovenije.
Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije.

Izračuni za pokritost tal ter za deleže koruze in metuljnic v setveni sestavi so bili izdelani po statističnih podatkih o obsegu pridelave poljščin in zelenjadnic na njivah in vrtovih. Za izračun pokritosti tal smo uporabili enako metodo, kakor je opisana v zaključnem poročilu za okoljski kazalec IRENA 14. Faktor za preračun temelji na številu dni od setve do spravila posamezne vrste ali skupine vrst poljščin in zelenjadnic. Tako izdelane ocene so primerljive z ocenami iz drugih evropskih držav, a te so dostopne samo deloma (za nekatere države v letu 2000).

Centralna podatkovna zbirka Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije zajema vse podatke o poreklu in proizvodnosti krav v kontroli prireje mleka (82.597 krav molznic na 5.352 kmetijah). V letu 2005/2006 smo zbirko dopolnili z rezultati ankete, s katero smo opravili analizo stanja v čredah in na kmetijah. Ne v EU ne v Sloveniji pa ni podatkov o stanju v preteklosti in ocena trendov ni mogoča.

Podatke o številu analiziranih vzorcev tal je po evidencah izvajalcev zbral Janez Sušin, Kmetijski inštitut Slovenije.

Podatki za druge države
IRENA Indicator Fact Sheet, IRENA 14 – Farm managemant practice, European Environment Agency, 2005; New Cronos database, Eurostat.


TWITTER