KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, se iz leta v leto povečujejo in so v letu 2007 obsegale 328.364 ha (bruto). Najbolj so se povečale površine, na katerih se izvajajo ukrepi za zmanjšanje porabe vložkov in izboljšanje kakovosti tal in voda, najmanj pa površine z ukrepi, ki so namenjeni predvsem ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnost. Slednji kljub temu še vedno zavzemajo največji delež vseh površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi (49%). Delež površin z enim ali več kmetijsko-okoljskih ukrepov se je v obdobju 1999-2005 povečal od 1 % na 40 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.


Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine pridelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do neposrednih plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov skupaj in po tipih ukrepov. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih okoljskih ukrepov po uredbo o izvajanju kmetijske politike v določenem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko-okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Relativni agregatni kazalec je delež površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijske zemlje v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep), kar je primerljivo z definicijo, uporabljeno za izračun kazalca v okviru EU. Ta kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira okolju prijazne načine pridelave.


Grafi

Slika KM03-1: Površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske programe v Sloveniji
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999-2004; Statistični urad Republike Slovenije; IRENA Indicator Fact Sheet: IRENA 1 – Area under agri-environment support.

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Bruto površina z okoljskimi ukrepi ha 2948 6299 90486 111753 134174 235254 273592 271315 328364
Neto površina z okoljskimi ukrepi (brez podvajanja) ha 2948 6299 90486 np np 177682 203648 np np
EKOLOŠKO KMETOVANJE ha 355 3010 8330 11762 16275 15478 20477 23190 26496
ZMANJŠANJE VNOSOV, KOLOBAR., EKSTENZIFIKACIJA ha 2593 3289 7957 12975 15799 68529 99375 104681 133727
Zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu ha - - - - - 304 282 214 151
Ohranjanje kolobarja ha - - 328 1539 1794 6961 12988 12286 17623
Ozelenitev njivskih površin ha - - - 2722 4245 25826 40952 44881 60152
Pokritost tal na vodovarstvenem območju ha - - - - 7 463 1199 947 1084
Integrirano poljedelstvo ha - - - - - 24343 31692 34608 41565
Integrirano sadjarstvo ha 2416 2955 3074 2812 3221 3180 3406 3155 3540
Integrirano vinogradništvo ha - - 4107 5334 5875 6563 7922 7594 8636
Integrirano vrtnarstvo ha 177 334 448 568 657 889 930 990 976
Zatravljanje in zelena praha ha - - - - - - 4 6 -
OHRANJANJE KRAJINE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI ha - - 74199 87016 102100 146688 147805 138149 162260
Odpravljanje zaraščanja ha - - 487 145 31 - - - -
Planinska paša ha - - 9744 9263 7290 8857 7989 6226 6496
Košnja strmih travnikov ha - - - - - 25466 23477 21079 25267
Košnja grbinastih travnikov ha - - - - - 23 35 12 26
Travniški sadovnjaki ha - - 344 472 519 692 677 600 879
Sonaravna reja domačih živali ha - - 63624 66753 75602 83515 93416 89450 104975
Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri ha - - - 10383 14485 13010 8033 7987 9204
Ohranjanje ekstenzivnega travinja ha - - - - 4173 14954 13632 12155 14369
Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov ha - - - - - 171 546 640 602
Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 ha - - - - - - - - 308
Ohranjanje steljnikov ha - - - - - - - - 21
Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev ha - - - - - - - - 113
DRUGO ha - - - - - 4559 5935 5295 5881
Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ha - - - - - 4559 5935 5295 5881
Delež KZU s kmetijsko okoljskimi ukrepi (neto) % 0.6 1.2 17.8 np np 36.2 40 np np
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) skupaj ha 498591 508960 509624 505462 509709 490518 508758.5 490341 498577
Slika KM03-2: Delež neto površine, vključene v kmetijsko-okoljske programe v skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji (2005) in državah EU-15 (2002)
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999-2004; IRENA Indicator Fact Sheet: IRENA 1 – Area under agri-environment support.

Prikaži podatke
Luksemburg Finska Švedska Avstrija Slovenija Francija Irska Nemčija Portugalska Italija
2002 % 100 99 86 82 31 29 25 18 17
2005 % 40
Velika Britanija Belgija Danska Španija Grčija Nizozemska
2002 % 16 12 11 9 3 3
2005 %

Cilji

V Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (2007) je načrtovano, do se bodo do leta 2013 kmetijsko-okoljski ukrepi izvajali na 365.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (bruto površina), na 204.000 ha pa se bo izvajal vsaj en kmetijsko-okoljski podukrep (neto površina).


Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko-okoljskega programa so po vstopu v EU postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi se po letu 1999 stalno povečujejo. V letu 1999 so se ti ukrepi izvajali na 2.948 ha, v letu 2007 pa že na 328.364 ha. Površine so naraščale zaradi povečevanja števila ukrepov, pa tudi zaradi vedno večjega odziva na posamezen ukrep. Delež kmetijske zemlje v uporabi, na kateri se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina) se je povzpel od 1 % v letu 1999 na 40 % v letu 2005. Primerjava s podatki za EU-15 za leto 2002 kaže, da je delež površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi v Sloveniji razmeroma visok, vendar mnogo nižji kot na primer v Avstriji, na Švedskem, Finskem in v Luksemburgu, kjer že presega 80%. V povprečju EU-15 so se v letu 2002 kmetijsko-okoljski ukrepi izvajali na 24 % skupne kmetijske zemlje v uporabi.

V Sloveniji v strukturi površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi še vedno največji delež zavzemajo ukrepi, ki so namenjeni ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti (v letu 2007 49%). Na drugem mestu so ukrepi, ki zmanjšujejo porabo vložkov oziroma prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in posredno voda (41 %), sledi pa ekološko kmetovanje kot najzahtevnejša oblika kmetijsko-okoljskih ukrepov (8 %). Na preostalih zemljiščih (2%) so se izvajali ukrepi za zaščito oziroma ohranjanje ogroženih kmetijskih rastlin. Spremembe v strukturi površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi so po letu 2001 izrazite in gredo v smeri povečevanja deleža površin z ukrepi za izboljšanje kakovosti tal in voda (integrirana pridelava, kolobar, ozelenitev njiv ipd.) na račun zmanjševanja deleža površin z ukrepi za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. S temi spremembami se je struktura površin po tipih ukrepov bolj približala povprečni strukturi v EU-15. V EU-15 je bilo v letu 2002 največ površin namenjenih zmanjševanju porabe vložkov in ekstenzifikaciji (40 %), sledijo ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine (30 %), drugi ukrepi (22 %) in ekološko kmetovanje (7 %).


Podatki za Slovenijo

1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o odobrenih in izplačanih podporah za posamezne kmetijsko-okoljske ukrepe ter površinah, na katere se ta izplačila nanašajo, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v okviru letnih Poročil o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v posameznem letu in za zadnje leto dostopni tudi na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije. V skladu z metodologijo EU naj bi se podatki o površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi skupaj in po tipih ukrepov nanašali na sklenjene pogodbe o izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepov. Poročanje o tem je sestavni del spremljanja izvajanja Programov razvoja podeželja in je za članice EU (in s tem od leta 2004 tudi za Slovenijo) obvezno, vendar so ti podatki dostopni z veliko časovno zamudo in niso objavljeni redno, zato zaenkrat niso upoštevani. Podatke o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v SI-STAT podatkovnem portalu.

2. Skrbnik podatkov : ARSKTRP/MKGP, SURS
3. Datum zajema podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1999 dalje na letni ravni.
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah, za katere so bile odobrene in izplačane podpore za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so sestavni del sistema izvajanja ukrepov kmetijske politike. Izvorni podatki se posodabljajo tekoče, z vsakim izplačilom odobrene vloge. Podatek o površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi za posamezno leto je prerez stanja na določen datum v druga polovici tekočega leta, ko je že bila izvedena večina izplačil za ukrepe, izvajane v preteklem letu.
5. Metodologija obravnavanja podatkov: Skupne površine zemljišč, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, so izračunane kot seštevek površin s posameznimi osnovnimi podukrepi. Podatki o neto površinah, to je površinah, ki so upoštevane samo enkrat, če se na isti površini izvaja več kmetijsko-okoljskih podukrepov, so povzeti neposredno iz letnih poročil MKGP. Ti podatki so zaenkrat na voljo le za obdobje 1999-2001, ko se je na isti površini lahko izvajal le en ukrep ter za leti 2004 in 2005. Relativni kazalec je izračunan z deljenjem neto površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (neto površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi/KZU x 100). Za izračun strukture bruto površin s kmetijsko okoljskimi ukrepi so posamezni podukrepi združeni v štiri tipe ukrepov v skladu z metodologijo, uporabljeno v EU v okviru istega kazalca (IRENA 01).
6. Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Slabost kazalca je v nepopolni seriji podatkov o neto površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi in ne dovolj natančno opredeljenih tipih ukrepov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov!):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so pridobljeni iz administrativnih virov, njihovo zanesljivost pa zmanjšuje dejstvo, da površine, za katere so bila izplačila za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov odobrena izven standardnega roka, niso upoštevane.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Primerljivost (po času): 1
Primerljivost (glede na prostor): 2

- Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013

Podatki za druge države

IRENA 01: Area under agri-environment support, EEA, 2005


TWITTER