KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V letu 2018 je prišlo do zmanjšanja števila skupnih potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu, s čimer je bil prekinjen večleten pozitiven trend rasti. Potniški kilometri so se povečali v prevozu po železnicah, medtem ko so se v cestnem javnem potniškem prevozu zmanjšali.


Kazalec opisuje, koliko potniških kilometrov je letno opravljenih z javnim potniškim prevozom. K javnemu potniškemu prevozu pri tem prištevamo cestni javni linijski potniški prevoz, mestni javni linijski potniški prevoz ter železniški potniški prevoz. Z vidika emisij je javni potniški prevoz primernejši kot osebni prevoz z avtomobili, saj so specifične emisije na potniški kilometer za javni potniški prevoz za dobrih 60 % nižje kot za osebne avtomobile. Število potniških kilometrov je pri tem izračunano kot zmnožek števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti potniki peljali.


Grafi

Slika PO04-1: Gibanje potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu v letu 2005 in obdobju 2011−2018 ter linearna projekcija do ciljne vrednosti v letu 2020
Prikaži podatke
SKUPAJ POTNIŠKI KILOMETRI (2005) SKUPAJ POTNIŠKI KILOMETRI Avtobusi - mestni Avtobusi - medkrajevni Vlaki - potniški prevoz Ciljni potniški kilometri v letu 2020
2005 1697,08 287,60 632,88 776,60
2011 1555,87 231,12 551,55 773,20
2012 1508,99 234,10 533,09 741,80 1508,99
2013 1478,50 258,34 459,86 760,30 1581,86
2014 1432,25 256,99 478,66 696,60 1654,74
2015 1461,72 254,76 497,66 709,30 1727,62
2016 1479,27 280,64 518,62 680 1800,49
2017 1550,01 344,28 554 650,10 1873,37
2018 1514,16 336,21 522,05 655,90 1946,25
2019 2019,12
2020 2092
Slika PO04-2: Gibanje potniških kilometrov po vrstah prevoza v letu 2005 in obdobju 2011−2018
Prikaži podatke
SKUPAJ POTNIŠKI KILOMETRI (2005) SKUPAJ POTNIŠKI KILOMETRI Avtobusi - mestni Avtobusi - medkrajevni Vlaki - potniški prevoz Ciljni potniški kilometri v letu 2020
2005 1697,08 287,60 632,88 776,60
2011 1555,87 231,12 551,55 773,20
2012 1508,99 234,10 533,09 741,80 1508,99
2013 1478,50 258,34 459,86 760,30 1581,86
2014 1432,25 256,99 478,66 696,60 1654,74
2015 1461,72 254,76 497,66 709,30 1727,62
2016 1479,27 280,64 518,62 680 1800,49
2017 1550,01 344,28 554 650,10 1873,37
2018 1514,16 336,21 522,05 655,90 1946,25
2019 2019,12
2020 2092

Cilji

Cilj OP TGP je povečevanje obsega javnega potniškega prevoza. Posledično to pomeni zmanjšanje prometa osebnih vozil in s tem tudi doseganje prihranka energije in emisij TGP ter povečano prometno varnost na cestah in zmanjševanje zastojev. Cilj je doseči 1.763 mio pkm skupnega javnega potniškega prevoza do leta 2020 oziroma njegovo povečanje za 16,5 % v primerjavi z letom 2018. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo.


Potniški kilometri v javnem potniškem prevozu (JPP) so bili v letu 2005 ocenjeni na 1.697 mio, do leta 2011 so se zmanjšali za 8,3 %, do leta 2014 pa še za 7,9 % in so s 1.432 mio dosegli najmanjšo vrednost v opazovanem obdobju. V letih 2015, 2016 in 2017 je število naraščalo in leta 2017 doseglo 1.550 mio oz. skoraj enako vrednost kot v letu 2011. Leta 2018 so se potniški kilometri v javnem potniškem prevozu zmanjšali za 2,3 % in so ocenjeni na 1.514 mio. Cilj OP TGP je povečevanje števila potniških kilometrov.

Železniški potniški prevoz k potniškim kilometrom v javnem potniškem prevozu prispeva največ, vendar se je v opazovanih letih tudi najbolj zmanjšal. Leta 2005 je obseg potniških kilometrov znašal 777 mio, kar je predstavljalo 46 % pkm v javnem potniškem prevozu. Leta 2018 je bil obseg ocenjen na 656 mio, kar je 16 % manj kot leta 2005, delež pa se je znižal na 43 %. Glede na preteklo leto so se potniški kilometri v železniškem prevozu povečali za slab odstotek, kar je šele drugo povečanje glede na predhodno leto v opazovanem obdobju.

Obseg potniških kilometrov v cestnem javnem linijskem prevozu se je leta 2018 prvič po letu 2013 zmanjšal v primerjavi z letom prej, in sicer za 5,7 %, ter je znašal 522 mio pkm. V obdobju 2014−2017 se je obseg potniških kilometrov skupno povečal za 20,3 % v primerjavi z letom 2013, v letu 2018 pa je bil opažen upad pkm. Pri interpretaciji trendov se je potrebno zavedati, da je dvakrat prišlo do spremembe v metodologiji. Leta 2013 je prišlo do spremembe v metodologiji beleženja podatkov v cestnem javnem linijskem prevozu, saj so nekatera večja podjetja prešla na uporabo elektronskih vozovnic oz. natančnejše spremljanje prevozov potnikov. Zaradi teh sprememb, podatki za leto 2013 niso popolnoma primerljivi s podatki predhodnih let. Istega leta so bile v okviru Zakona o prevozih v cestnem prometu uveljavljene tudi spremembe glede subvencioniranja prevozov študentov in dijakov. Poleg tega je bil prenovljen tudi statistični vprašalnik, vendar je bil vpliv tega z uporabo prenovljene metodologije za leta 2005, 2011 in 2012 odpravljen. Od septembra 2016, pridobi SURS podatke, ki se nanašajo na integrirani javni potniški prevoz (IJPP), torej število prepeljanih potnikov in njihovih potniških kilometrov od Ministrstva za infrastrukturo. Za vse ostale potnike, ki še niso v sistemu IJPP, pa SURS še vedno pridobi podatke prek vprašalnika. Pri cestnem javnem linijskem prevozu razlika v potniških kilometrih zaradi spremembe ni znatna.

Potniških kilometrov v mestnem javnem prevozu SURS ne zbira, zato jih je potrebno za namen tega kazalca izračunati. V izračunu je bilo privzeto, da je povprečna razdalja, ki jo potnik opravi v mestnem javnem potniškem prevozu, enaka 1/2 povprečne dolžine linije mestnega javnega potniškega prevoza. Potniški kilometri v mestnem javnem potniškem prevozu so tako ocenjeni: leta 2005 je njihovo število znašalo 288 mio pkm, do leta 2011 se je zmanjšalo za 20 %, v dveh letih, 2013 in 2016, povečalo za 10 %, v vmesnem obdobju pa praktično stagniralo. Leta 2017 se je število potniških kilometrov povečalo za 22,7 %, v letu 2018 pa se je ponovno zmanjšalo, in sicer za 3 % v primerjavi z letom prej, in je ocenjeno na 336 mio pkm. Tudi v mestnem potniškem prevozu so po letu 2010 večja podjetja prešla na uporabo elektronskih vozovnic, zato je SURS leta 2013 ob prenovi vprašalnika za leta od 2005 dalje naredil oceno števila potnikov, ki omogoča primerljivost podatkov. Enako je uvedba integriranega JPP septembra 2016 vplivala na spremembo metodologije pri mestnem JPP. Po novem število prevoženih kilometrov ocenjuje MzI. Nova metodologija je vplivala na znatno višje število prepeljanih potnikov, in sicer so bili mesečni podatki višji od 20 do 40 %, kar je znatno vplivalo na dvig pkm leta 2017.

Na podlagi prvih podatkov za leto 2019 je možno sklepati na rast JPP, vendar bo ta rast premajhna za doseganje cilja leta 2020. Dodatno bodo na obseg JPP leta 2020 vplivali ukrepi zaradi epidemije koronavirusa. Iz tega izhaja, da cilj zagotovo ne bo dosežen. Spodbujanje uporabe JPP bo potrebno močno okrepiti.

V projekcijah, na podlagi katerih je bil določen cilj za leto 2020, je bilo predvideno, da se bodo do leta 2020 glede na leto 2012 potniški kilometri v javnem potniškem prevozu po železnicah povečali za 20 %, po cesti pa za 17 %. Dejansko pa so se v teh letih potniški kilometri v železniškem prevozu zmanjšali za 11,6 %, medtem ko je v cestnem prevozu slika nekoliko boljša in so se potniški kilometri povečali za 11,9 %, vendar pa je to predvsem rezultat velike rasti v letu 2017. Leta 2018 je bil cilj popravljen, saj v prejšnjih letih rezultati projekcij niso bili pravilno interpretirani. Popravljeni cilj je bil določen na podlagi rasti potniških kilometrov med izhodiščnim letom v projekcijah in 2020, prej je bila za leto 2020 uporabljena absolutna številka, kar ni bilo korektno zaradi sprememb metodologije statistike za JPP.

Opombi:

*1    Opazujemo trende v železniškem, mestnem in medkrajevnem javnem potniškem prometu
*2   Zakon o prevozih v cestnem prometu : Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08, NPB1, 28/10, NPB2, 49/11, NPB3, 40/12 – ZUJF, NPB4, 57/12, NPB5, 39/13, NPB6, 92/15, NPB7, 6/16 – UPB1 in NPB8


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja izpust toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Metodologija izračuna
Potniški kilometri v javnem potniškem prevozu (pkm) so za potrebe kazalca definirani kot vsota potniških kilometrov v cestnem javnem linijskem prevozu, mestnem javnem linijskem prevozu ter železniškem prevozu potnikov. Pri cestnem javnem linijskem prevozu je upoštevan tudi mednarodni linijski prevoz. Statistični urad potniških kilometrov za mestni javni linijski prevoz ne zbira, zato so bili izračunani na podlagi predpostavke, da povprečna razdalja, ki jo potniki v mestnem javnem prevozu prepotujejo, znaša 0,5 povprečne dolžine linij. Predpostavka je bila določena na podlagi študije Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji*3 iz leta 2009, kjer je navedeno, da povprečna prevožena razdalja z javnim mestnim prevozom znaša 4,7 km. Za leto 2009 ob uporabi predpostavke povprečna prevožena razdalja znaša 4,7 km, za leto 2017 pa 5,6 km. Potniški kilometri so bili izračunani kot zmnožek števila potnikov in povprečne razdalje, ki jo ti potniki opravijo. Metodologija zbiranja podatkov se je v opazovanem obdobju dvakrat spremenila, leta 2013 (prenova raziskovanja – popravek podatkov pred tem letom, da so konsistentni) in septembra 2016 (zajem podatkov iz administrativnega vira zaradi uvedbe integriranega JPP).

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Učinek ukrepa je v OP TGP ocenjen na 155 kt CO2 ekv, s čimer je to tretji najpomembnejši ukrep v sektorju promet. Iz tega sledi, da ima izvajanje ukrepa pomemben vpliv na izpuste TGP. Razdelitev cilja na železniški in cestni javni prevoz omogoča natančnejše spremljanje odstopanja od ciljev in s tem bolj usmerjeno ukrepanje v primeru odstopanja od sledenja ciljem. To je pomembno, ker se ukrepi lahko razlikujejo. Skupni ukrep je integriran javni potniški promet, saj je za kvalitativni preskok pri javnem potniškem prevozu nujno povezovanje različnih vrst javnega potniškega prevoza ter tudi z ostalimi ne motoriziranimi oblikami prevoza, zlasti kolesarjenjem.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Potniški kilometri v javnem potniškem prevozu je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Potniški kilometri v javnem potniškem prevozu

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Potniški kilometri v železniškem potniškem prevozu

pkm

SURS (SiStat; Železniški potniški prevoz, Slovenija, četrtletno)

V začetku četrtletja se objavijo podatki za dve četrtletji nazaj

20.03.2020

Število potnikov v mestnem javnem linijskem potniškem prevozu

 

SURS (SiStat; Mestni javni linijski potniški prevoz, Slovenija, mesečno)

Sredi tekočega meseca se objavijo podatki za dva meseca nazaj

20.03.2020

Dolžina in število linij mestnega javnega potniškega prevoza (povprečna dolžina linije)

km

SURS (SiStat; Mestni javni linijski potniški prevoz, Slovenija, letno)

Konec junija so objavljeni podatki za preteklo leto

20.03.2020

Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Pri podatkih o ocenjenih potniških kilometrih v mestnem javnem potniškem prevozu je vrzel. Podatkov o potniških kilometrih za mestni prevoz namreč ni, saj elektronski sistem beleži le vstopne točke potnikov. Enak problem se je z uvedbo enotne vozovnice za dijake in študente pojavil tudi pri javnem cestnem prevozu. Kljub temu so sedaj podatki o uporabi javnega potniškega prevoza bolj točni, saj se šteje vsaka uporaba, pred uporabo elektronskih vozovnic pa je bila uporaba javnega potniškega prevoza ocenjena s strani izvajalcev. V prihodnje se predvideva, da se bo zaradi natančnejše registracije potnikov število pkm v javnem potniškem prevozu zmanjšalo, verjeten pa je tudi vpliv pandemije koronavirusa. Dodatni podatki o pkm-jih v JPP so bili pridobljeni tudi v okviru vzorčnega raziskovanja o dnevni mobilnosti potnikov, ki ga je izvajal SURS v letu 2017. Potniške kilometre za železniški potniški prevoz izračunavajo Slovenske železnice.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Opomba:

*3   Bensa B. et al.; Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji- končno poročilo; Omega consult, Ljubljana, 2009; dostopno na spletni strani http://www.rralur.si/sites/default/files/rralur/Strokovne podlage urejanje javnega prometa v regiji.pdf.

 

 

Datum zajema podatkov