OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2015 znašal 16,4 %. Glede na leto prej se je delež obnovljivih virov energije zmanjšal zaradi bistveno manjšega skupnega odtoka rek v primerjavi z letom 2014. 


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji in zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).


Grafi

Slika EN18-1: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Les in druga trdna biomasa

Bioplin

HE

Geotermalna energija

Sončna energ.

Tekoča biogoriva

2015

55,90

2,81

31,01

4,10

3,27

2,92

Slika EN18-2: Gibanje skupne rabe energije, rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Raba OVE (SURS)

Skupna raba energije

Delež OVE (SURS)

Raba OVE (SURS)

Skupna raba energije

Delež OVE (SURS)

2000

784,64

6490,78

12,09

100

100

100

2001

771,98

6665,26

11,58

98,39

102,69

95,81

2002

715,48

6729,68

10,63

91,19

103,68

87,95

2003

713,91

6822,93

10,46

90,98

105,12

86,56

2004

822,09

7029,59

11,69

104,77

108,30

96,74

2005

773,85

7206,82

10,74

98,62

111,03

88,83

2006

770,01

7218,45

10,67

98,14

111,21

88,24

2007

736,80

7243,18

10,17

93,90

111,59

84,15

2008

852,85

7650,22

11,15

108,69

117,86

92,22

2009

1079,14

7089,78

15,22

137,53

109,23

125,91

2010

1120,61

7211,44

15,54

142,82

111,10

128,55

2011

1039,21

7280,05

14,27

132,44

112,16

118,08

2012

1069,31

7007,12

15,26

136,28

107,96

126,24

2013

1173,48

6806,58

17,24

149,56

104,87

142,62

2014

1202,30

6571,33

18,30

153,23

101,24

151,35

2015

1055,77

6454,48

16,36

134,55

99,44

135,31

Slika EN18-3: Raba obnovljivih virov energije v obdobju 1992-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Skupaj

Tekoča biogoriva

Sončna energ.

Geotermalna en.

HE

Bioplin

Les in druga trdna biomasa

1992

530,19

0

0

0

293,44

0

236,74

1993

524,04

0

0

0

259,78

0

264,26

1994

555,47

0

0

0

292,26

0

263,21

1995

541,53

0

0

0

278,63

0

262,90

1996

577,96

0

0

0

315,31

0

262,66

1997

528,48

0

0

0

265,86

0

262,61

1998

559,39

0

0

0

296,56

0

262,83

1999

555,42

0

0

0

321,50

3,73

230,20

-

0

0

0

0

0

0

0

2000

784,64

0

0

0

329,71

3,63

451,31

2001

771,98

0

0

0

326,40

4,35

441,23

2002

715,48

0

0

0

284,87

5,11

425,50

2003

713,91

0

0

0

254,34

5,76

453,81

2004

822,09

0

0

0

352,02

6,64

463,43

2005

773,85

0

0

0

297,59

6,78

469,48

2006

770,01

4,09

0

0

308,77

8,43

448,72

2007

736,80

13,80

0

0

280,83

11,93

430,25

2008

852,85

24,63

0

0

345,49

14,07

468,67

-

0

0

0

0

0

0

0

2009

1079,14

30,41

7,96

6,33

405,42

22,39

606,63

2010

1120,61

45,73

9,26

27,73

388,47

30,39

619,02

2011

1039,21

36,26

14,52

29,59

306,27

35,97

616,59

2012

1069,31

52,00

23,78

31,55

335,27

38,14

588,56

2013

1173,48

60,12

28,92

35,54

398,06

34,74

616,10

2014

1202,30

45,23

32,89

36,97

523,78

30,81

532,62

2015

1055,77

30,81

34,48

43,33

327,35

29,66

590,15

Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2015
Viri: 
EUROSTAT (2017)
Prikaži podatke
Les in druga trdna biomasaBioplinHEGeotermalna energijaSončna energ.Energija ocenaovTekoča biogorivaVetrna energijaObnovljive frakcije odpadkov
Les in druga trdna biomasaBioplinHEGeotermalna energijaSončna energ.Energija ocenaovTekoča biogorivaVetrna energijaObnovljive frakcije odpadkov
201544,947,4313,963,086,210,027,3812,364,61
Slika EN18-5: Delež obnovljivih virov energije v oskrbi z energijo za leti 2000 in 2012 za države EU 28
Viri: 
EUROSTAT (2017)
Prikaži podatke

2000

2015

EU-28

5,69

12,91

EU-15

5,60

13,09

NMS 10

4,99

10,67

-

0

0

Švedska

30,15

37,17

Latvija

30,82

36,39

Avstrija

22,69

30,05

Finska

23,90

29,17

Danska

9,10

23,33

Portugalska

14,87

19,79

Litva

9,55

16,39

SLOVENIJA

12,21

14,84

Romunija

11,03

14,67

Estonija

10,30

14,08

Italija

5,81

12,77

Španija

5,51

12,55

Hrvaška

11,23

12,13

Nemčija

2,61

10,35

Bolgarija

4,19

8,92

Grčija

4,96

8,87

Poljska

4,27

8,80

Francija

6,14

8,16

Slovaška

2,67

8,14

Madžarska

3,28

7,51

Češka rep.

3,25

7,50

Belgija

1,08

5,94

Irska

1,64

5,93

Ciper

1,90

5,14

Nizozemska

1,65

4,28

Velika Britanija

0,98

4,15

Luksemburg

1,07

3,10


Cilji

- 12 % delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije leta 2010 (MOPE, 2004);

- Povečanje deleža obnovljivih virov energije v oskrbi z energijo, ki ni več kvantitativno določen. Cilj za delež OVE je določen kot delež OVE v bruto rabi končne energije (glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v končni rabi energije)


Raba obnovljivih virov energije je leta 2015 znašala 1.056 ktoe, kar je 12,2 % manj kot leto prej. Največji delež je predstavljal les in druga trdna biomasa s 55,9 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija z 31,0 %. Ostali viri so: tekoča biogoriva z 2,9 %, geotermalna energija s 4,1 %, sončna energija z 3,3 % in bioplin s 2,8 % (Slika EN 18-1).

Visoka raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi, 58,3 % leta 2015 (ZGS, 2016), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe ter papirni mulj, ki se uporabljajo v industriji, vendar je njihov delež z 1 % minimalen . Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2015 463 ktoe), sledita industrija z 68 ktoe in transformacije s 52 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba lesne biomase. Od leta 2009 dalje se raba lesne biomase v gospodinjstvih povečuje, kar lahko pripišemo številnim dejavnikom: višje cene kurilnega olja, gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. Poleg tega na rabo lesa vpliva tudi kako hladna je zima. Leta 2014 je bila zima izrazito topla, zato je bila raba lesa občutno manjša kot leta 2013 in 2015. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. Po letu 2012 se raba zopet povečuje, tako da je bila leta 2015 primerljiva kot leta 2000. V transformacijah se je raba lesne biomase leta 2008 občutno povečala, zaradi sosežiga v TEŠ, TET in TE-TOL. Po tem letu les uporabljajo le v TE-TOL. Leta 2015 je bila za 158 % višja kot leta 2000. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se zaradi spodbud Ministrstva pristojnega za energijo povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)), in ostali rabi, kjer je raba energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer nastajajo velike količine prašnih delcev, ki so nevarni za zdravje, ter hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, velik vpliv na emisije ima tudi pravilno kurjenje, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2015 znašala 3.808 GWh (brez črpalne HE), kar je za 37,5 % manj kot leto prej. Manjša proizvodnja je posledica slabših hidroloških razmer. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2015 povečale za 30 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2019 naj bi bile zgrajeni še zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Skupna proizvodnja električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993, bo znašala 720 GWh.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija, sončna energija ter tekoča biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih substratov, zmanjšanje pa se je nadaljevalo tudi v letih 2014 in 2015. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2013 narašča. V zadnjih letih se raba tekočih biogoriv zmanjšuje, kot posledica ukinitve subvencij za primešavanje biogoriv. Raba geotermalne (toplotne črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije počasi narašča. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah, pri čemer se je rast v zadnjih dveh zaradi spreminjanja sheme podpor močno upočasnila. Skupna raba geotermalne energije se prav tako povečuje, zlasti na račun toplotnih črpalk. Skupna raba ostalih OVE se je v letih 2010-2015 povečala za 22 %.

Raba obnovljivih virov je leta 2015 predstavljala 16,4 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami ter tudi veliki zavezanci po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za energijo. Proizvodnjo električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (za več informacij glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE). Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, vendar od leta 2014 naprej samo 100 % biogoriva, ne več primešana, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o obnovljivih virih energije v prometu (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-28 je leta 2015 raba obnovljivih virov predstavljala 12,9 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 5,3 odstotne točke, raba OVE pa za 113 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2015 imela Švedska s 37 %, najnižjega pa Malta z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 tako kot v Sloveniji močno prevladuje lesna biomasa (45 %), sledijo hidroenergija (14 %), vetrna energija (12 %), tekoča biogoriva (7 %), bioplin (7 %), sončna energija (6 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %). V obdobju 2000-2015 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in tekoča biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.


Cilji in pravna podlaga

Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za obdobje 1992-2002 so bili pridobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire).

Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno). Statistični urad RS je v celotnem opazovanem obdobju spremljal rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina, industrijskih in komunalnih odpadkov. Raba lesa v gospodinjstvih je bila pred letom 2009 ocenjena na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, ki je bila izvedena v letih 1996 in 2003. V vmesnih letih je bila uporabljena konstantna vrednost. Leta 2010 je bila izvedena nova anketa, na podlagi njenih rezultatov pa je bil pripravljen model rabe energije v gospodinjstvih, ki se sedaj uporablja za letni izračun rabe obnovljivih virov energije (les, sončna energija in geotermalna energija) v gospodinjstvih. Statistika ne zajema rabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote v ostali rabi (storitveni sektor in kmetijstvo) z izjemo neposredne rabe geotermalne energije. Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila uporabljena skupna raba energije iz kazalca EN16.

Podatki za EU-28 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za rabo posameznih obnovljivih virov znotraj kategorije renewable energies 5500. Pri izračunu deleža OVE je bil kot imenovalec uporabljen sektor 100900 »Gross inland consumption«.

Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je izračunan kot količnik rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.

Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije 2016, Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
06.02.2017
Podatki za obdobje
2002-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: /

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena, saj je raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir pred letom 2009 ocenjena vsakih pet let in tako ne omogoča spremljanja trenda porabe lesne biomase. Poleg tega statistični urad pred tem letom ni spremljal rabe sončne in geotermalne energije. Podatki za obdobje 1992-1999 in po letu 2000 niso primerljivi zaradi različne ocene o porabi lesne biomase.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 3

Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov
EUROSTAT
Datum zajema podatkov
06.02.2017
Podatki za obdobje
1992-2015
Geografska pokritost
EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10) zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-28 zajema EU-15 in EU-10 ter Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.
Drugi viri in literatura

- ZGS, 2016. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2015 (http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2015_Porocil...).

- MG, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija


Povezani kazalci