KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Dolgoletne meritve kisika pri dnu kažejo, da so se koncentracije kisika pri dnu opazno zvišale, sezonska obdobja dolgotrajnega pomanjkanja kisika pri dnu na merilnem mestu na sredi Tržaškega zaliva pa od leta 2002 naprej niso več zabeležena. Koncentracija raztopljenega kisika pri dnu je fizikalno-kemijski parameter pomemben pri vrednotenju sprememb stanja obalnega morja zaradi obremenitev s hranili in organskimi snovmi in podporni parameter za boljše razumevanje sprememb v stanju združb bentoških organizmov slovenskega morja.


 

Kazalec prikazuje vrednosti in trend koncentracij raztopljenega kisika pri dnu , izmerjene na globini 24 m na sredi Tržaškega zaliva (merilno mesto CZ kjer je pomanjkanje kisika v pridnenem sloju zabeleženo). Karta prikazuje lokacije vseh merilnih mest koncentracij kisika pri dnu v Tržaškem zalivu.

Slika MR03-1 prikazuje dolgoletni niz podatkov o koncentraciji raztopljenega kisika izmerjeni na merilnem mestu CZ, na globini 24 m, v osrednjem delu Tržaškega zaliva, pri čemer so razvidna sezonska nihanja kisikovih razmer pri dnu.

Slika MR03-2 prikazuje trend koncentracij kisika na podatkih z izločenim vplivom sezonskih nihanj (desezoniran trend).

Z merjenjem kisika v pridnenem sloju ovrednotimo predvsem obseg onesnaževanja morja s hranili in organskimi snovmi. Pri pomanjkanju kisika - vrednostih koncentracij raztopljenega kisika pri dnu pod 2 mg/L pride do sprememb v bentoški združbi ali celo pogina bentoških organizmov.

Do leta 2001 so bile na merilnem mestu občasno izmerjene koncentracije kisika pri dnu, ki kažejo na hipoksične razmere in lahko vodijo v pogin bentoških združb. O hipoksičnih razmerah oz. hipoksiji govorimo, ko je koncentracija raztopljenega kisika pri dnu manjša od 2 mg/L, o anoksičnih razmerah oz. anoksiji pa v primeru, ko v vodi ni raztopljenega kisika. Od leta 2002 naprej so najnižje koncentracije kisika pri dnu višje kot v obdobju pred tem. Naraščanje koncentracij kisika pri dnu prikazuje tudi desezoniran trend, vendar le do leta 2010, kasneje se izmerjene koncentracije spet nižajo, vendar ne dosegajo hipoksičnih razmer. Kisik pri dnu se meri tudi na drugih merilnih mestih v slovenskem morju, ki pa so večinoma razporejena v obalnem pasu.

 


Grafi

Slika MR03-1: Vsebnost kisika v pridnenem sloju (globina 24 m) na vzorčevalnem mestu v osrednjem delu Tržaškega zaliva (00CZ)
Viri: 

Zbirka podatkov Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva – slovenski del zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2018

Prikaži podatke
    11.1.1990 13.2.1990 20.3.1990 11.4.1990 8.5.1990 23.5.1990 12.6.1990 9.7.1990 2.8.1990 4.9.1990
vsebnost kisika ml/l 4.8 6 6 5.5 5.4 5.4 4.4 4.1 2.7 1.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    16.10.1990 12.11.1990 9.1.1991 20.2.1991 13.3.1991 15.4.1991 21.5.1991 17.6.1991 11.7.1991 5.8.1991
vsebnost kisika ml/l 3.8 5 3.9 6 6.3 5.8 4.9 3.8 3.4 3.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    4.9.1991 4.10.1991 5.11.1991 16.12.1991 14.1.1992 12.2.1992 4.3.1992 6.4.1992 7.5.1992 27.5.1992
vsebnost kisika ml/l 2 2.5 5.1 5.9 6.2 6.3 6.7 5.7 6.1 5.2
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    15.6.1992 13.7.1992 20.8.1992 15.9.1992 20.10.1992 24.11.1992 21.12.1992 19.1.1993 9.2.1993 16.3.1993
vsebnost kisika ml/l 4.3 3.7 3.7 3.5 4.1 4.5 5.2 5.6 5.4 6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    20.4.1993 11.5.1993 8.6.1993 13.7.1993 3.8.1993 7.9.1993 12.10.1993 9.11.1993 7.12.1993 17.1.1994
vsebnost kisika ml/l 5.5 6.2 6.1 4.8 4.3 4.8 4 3.3 5.6 5.6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    22.2.1994 16.3.1994 22.4.1994 16.5.1994 5.7.1994 26.7.1994 22.8.1994 28.9.1994 25.10.1994 16.11.1994
vsebnost kisika ml/l 6.4 6.4 5.2 4.7 5.1 5.5 4.2 1.3 3.9 2.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    13.12.1994 12.1.1995 21.2.1995 21.3.1995 4.5.1995 22.5.1995 26.6.1995 17.7.1995 9.8.1995 11.9.1995
vsebnost kisika ml/l 4.9 5.8 6.1 5.2 5.9 4.8 4.5 4.4 3.3 3.5
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    12.10.1995 12.10.1995 8.11.1995 8.11.1995 8.12.1995 11.1.1996 20.2.1996 13.3.1996 10.4.1996 14.5.1996
vsebnost kisika ml/l 0.3 0.3 5.2 5.2 6.1 4.9 6.5 7.1 7.2 5.3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    11.6.1996 23.7.1996 5.9.1996 24.9.1996 22.10.1996 21.11.1996 11.12.1996 14.1.1997 13.2.1997 12.3.1997
vsebnost kisika ml/l 5 5 4.3 3 3 4.9 5.2 5.8 5.7 6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    23.4.1997 19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997 12.8.1997 17.9.1997 13.10.1997 18.11.1997 9.12.1997 28.1.1998
vsebnost kisika ml/l 6.2 4.6 4.4 3.8 2.2 3.8 2 4.1 5 6.3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    17.2.1998 31.3.1998 21.4.1998 12.5.1998 15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998 13.10.1998 10.11.1998
vsebnost kisika ml/l 6.5 6.1 5.5 4.3 4.6 5.4 4.5 3.3 2 4.8
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    15.12.1998 14.1.1999 15.2.1999 16.3.1999 20.4.1999 18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999 13.9.1999
vsebnost kisika ml/l 5.4 5.5 6.6 6.3 5.4 4.2 4.3 3.6 2.4 2.8
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    11.10.1999 17.11.1999 8.12.1999 13.1.2000 13.1.2000 9.2.2000 9.2.2000 14.3.2000 14.3.2000 11.4.2000
vsebnost kisika ml/l 4.2 5.4 5.9 6.1 6.5 7 5.9 5.8 7.2 6.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    11.4.2000 16.5.2000 16.5.2000 13.6.2000 13.6.2000 13.7.2000 13.7.2000 9.8.2000 9.8.2000 12.9.2000
vsebnost kisika ml/l 5.3 4.6 4.2 5.1 3.8 3.9 3.1 3.1 1.5 2.6
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    12.9.2000 10.10.2000 10.10.2000 15.11.2000 15.11.2000 12.12.2000 12.12.2000 17.1.2001 17.1.2001 13.2.2001
vsebnost kisika ml/l 3.4 4.4 4.5 4.7 3.5 2.7 4 6.7 6 4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    13.2.2001 12.3.2001 12.3.2001 18.4.2001 18.4.2001 15.5.2001 15.5.2001 13.6.2001 13.6.2001 17.7.2001
vsebnost kisika ml/l 6.9 7.4 5.1 3.7 6.2 5.6 6.8 3 5.3 4.3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    17.7.2001 7.8.2001 7.8.2001 11.9.2001 11.9.2001 16.10.2001 12.11.2001 12.11.2001 12.2.2002 12.2.2002
vsebnost kisika ml/l 3 4.3 4.5 3.8 3.4 0.7 5.2 5.3 5.8 5.8
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    12.3.2002 12.3.2002 17.4.2002 17.4.2002 14.5.2002 14.5.2002 11.6.2002 11.6.2002 9.7.2002 9.7.2002
vsebnost kisika ml/l 5.6 5.2 4.4 4.8 6.2 5.2 4.9 3.8 4.7 3.4
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    5.8.2002 5.8.2002 17.9.2002 17.9.2002 15.10.2002 15.10.2002 12.11.2002 29.1.2003 20.2.2003 19.3.2003
vsebnost kisika ml/l 4.2 2.1 4.8 4 4.6 5.9 6.4 4.9 6.2 5.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    16.4.2003 19.5.2003 10.6.2003 31.7.2003 20.8.2003 17.9.2003 20.10.2003 18.11.2003 15.12.2003 20.1.2004
vsebnost kisika ml/l 6.5 6 5.6 5.5 3 3.4 5.3 5.4 5.9 6.1
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    18.2.2004 17.3.2004 14.4.2004 11.5.2004 15.6.2004 14.7.2004 10.8.2004 14.9.2004 14.10.2004 17.11.2004
vsebnost kisika ml/l 6.2 6.5 6.3 5.9 5.1 3.8 3.4 4.5 4.9 5.5
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    15.12.2004 18.1.2005 23.2.2005 23.3.2005 14.4.2005 12.5.2005 15.6.2005 20.7.2005 17.8.2005 14.9.2005
vsebnost kisika ml/l 5.7 5.9 6.7 6.9 6.1 6.3 5.7 5.4 3.4 3
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    14.10.2005 15.11.2005 16.12.2005 18.1.2006 14.2.2006 16.3.2006 21.4.2006 16.5.2006 14.6.2006 19.7.2006
vsebnost kisika ml/l 3.9 2.4 5.5 6.1 6.3 4.9 5.2 5.7 5.4 4.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    17.8.2006 21.9.2006 18.10.2006 15.11.2006 13.12.2006 22.1.2007 15.2.2007 14.3.2007 18.4.2007 24.5.2007
vsebnost kisika ml/l 4 3.2 5 5.4 5.6 5.5 5.5 6.1 5.7 4.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
    13.6.2007 12.7.2007 23.8.2007 20.9.2007 17.10.2007 13.11.2007 11.12.2007
vsebnost kisika ml/l 4.9 4.4 2.5 4.6 5 5.4 5.9
biološko pomanjkanje ml/l 2 2 2 2 2 2 2
Slika MR03-2: Vsebnost kisika v pridnenem sloju (globina 22 m) na vzorčevalnem mestu v jugozahodnem delu Tržaškega zaliva (000G)
Viri: 

Zbirka podatkov Kisik v pridnenem sloju Tržaškega zaliva – slovenski del zaliva, Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, 2018

Prikaži podatke
    30.5.1989 13.6.1989 5.7.1989 25.7.1989 24.8.1989 6.9.1989 27.9.1989 18.10.1989 7.12.1989 11.1.1990
vsebnost kisika ml/l 4.7 4.8 3.7 3.4 2.6 3.6 1.8 4.8 5.8 5.7
    13.2.1990 20.3.1990 11.4.1990 8.5.1990 23.5.1990 12.6.1990 9.7.1990 2.8.1990 30.8.1990 16.10.1990
vsebnost kisika ml/l 4.5 6 5.4 5.1 5.2 4.6 4.8 3.8 1.7 3.3
    12.11.1990 9.1.1991 20.2.1991 13.3.1991 15.4.1991 21.5.1991 18.6.1991 11.7.1991 5.8.1991 4.9.1991
vsebnost kisika ml/l 3.8 4.9 6.3 5.8 5 5.8 4.2 3.1 3.2 3.7
    4.10.1991 5.11.1991 16.12.1991 14.1.1992 12.2.1992 4.3.1992 6.4.1992 7.5.1992 27.5.1992 15.6.1992
vsebnost kisika ml/l 4.4 5.4 5.3 5.3 6.2 4.6 6.2 5.1 5.1 4.5
    13.7.1992 20.8.1992 15.9.1992 20.10.1992 17.11.1992 24.11.1992 21.12.1992 19.1.1993 9.2.1993 16.3.1993
vsebnost kisika ml/l 4.5 3.8 2.6 4.8 4.8 4.5 5.5 5.4 6.3 6.2
    20.4.1993 11.5.1993 9.6.1993 13.7.1993 3.8.1993 7.9.1993 12.10.1993 9.11.1993 22.2.1994 16.3.1994
vsebnost kisika ml/l 6.2 6.6 6.2 5.3 5.1 4.8 5.1 5.2 6.4 6.2
    22.4.1994 16.5.1994 5.7.1994 26.7.1994 22.8.1994 28.9.1994 25.10.1994 16.11.1994 13.12.1994 12.1.1995
vsebnost kisika ml/l 5.5 5.6 5.1 4.8 4.7 3.3 3.9 3.6 4.2 6.3
    21.2.1995 21.3.1995 4.5.1995 22.5.1995 26.6.1995 17.7.1995 9.8.1995 11.9.1995 12.10.1995 8.11.1995
vsebnost kisika ml/l 6.4 6.3 5.7 5.1 4.2 5 4.7 4.1 3.7 5.3
    8.12.1995 11.1.1996 20.2.1996 13.3.1996 10.4.1996 14.5.1996 11.6.1996 23.7.1996 5.9.1996 24.9.1996
vsebnost kisika ml/l 5.9 4.8 6.5 6.6 7 5.8 5.9 4.6 4.5 4.1
    22.10.1996 21.11.1996 11.12.1996 14.1.1997 13.2.1997 12.3.1997 23.4.1997 19.5.1997 23.6.1997 7.7.1997
vsebnost kisika ml/l 4.7 4.8 5.2 5.6 5.8 5.9 6.2 5 5.4 4.6
    12.8.1997 17.9.1997 13.10.1997 18.11.1997 9.12.1997 28.1.1998 17.2.1998 31.3.1998 21.4.1998 12.5.1998
vsebnost kisika ml/l 5 3.8 3 4.6 5.2 6.3 6.5 6.3 5.6 4.9
    15.6.1998 13.7.1998 18.8.1998 15.9.1998 13.10.1998 10.11.1998 15.12.1998 14.1.1999 15.2.1999 16.3.1999
vsebnost kisika ml/l 5.6 5.2 4.3 2.9 4.3 4.4 5.7 5.5 6.5 6
    20.4.1999 18.5.1999 14.6.1999 13.7.1999 17.8.1999 13.9.1999 11.10.1999 8.12.1999 13.1.2000 9.2.2000
vsebnost kisika ml/l 5.6 4.2 4.3 3.6 2.8 3.3 4.3 5.9 6.6 7
    14.3.2000 11.4.2000 16.5.2000 13.6.2000 13.7.2000 9.8.2000 12.9.2000 10.10.2000 15.11.2000 12.12.2000
vsebnost kisika ml/l 6.9 6.6 5.2 4.3 4.3 4.2 3.4 4.4 4.5 3.7
    17.1.2001 13.2.2001 12.3.2001 18.4.2001 15.5.2001 13.6.2001 17.7.2001 7.8.2001 11.9.2001 16.10.2001
vsebnost kisika ml/l 6.2 6.9 7.4 6.7 5.3 5.6 4.4 3.9 2.7 2.9
    12.11.2001 11.12.2001 12.3.2002 17.4.2002 14.5.2002 11.6.2002 9.7.2002 5.8.2002 17.9.2002 15.10.2002
vsebnost kisika ml/l 5.3 6.2 6.2 3 5.3 5.6 5.1 3.8 4.9 6.4
    12.11.2002
vsebnost kisika ml/l 6.4
Slika MR03-3: Lokacije merilnih mest v Tržaškem zalivu
Viri: 

Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije

Prikaži podatke

Cilji

  • Ohranjanje dobrega in preprečevanje poslabšanja ekološkega stanja obalnega morja glede na vsebnost hranil v vodi.
  • Doseganje dobrega in preprečevanje poslabšanja stanja morskega okolja.
  • Doseganje dobrega in preprečevanje poslabšanja stanja glede na koncentracije kisika pri dnu, ki morajo biti primerne za preživetje pridnene favne.
  • Epizode pomanjkanja kisika (hipoksije) v pridnenem sloju morajo biti časovno in prostorsko tako omejene, da ne povzročajo pomora pridnenih organizmov in trajne škode na morskem dnu.
  • Zmanjševanje količine hranilnih in organskih snovi v obalnih vodah.

Pomankanje kisika pri dnu v slovenskem morju, kot tudi širše v Tržaškem zalivu, je delno posledica človekovih obremenitev, delno pa tudi odraz naravnih hidromorfoloških pogojev in dogajanj v vodnem stolpcu. Povečane količine organskih snovi in hranil prihajajo v morje predvsem v obdobju povečanih rečnih vnosov. Hranila in organske snovi se v reke spirajo iz zalednih površin, možen vnos so tudi neprečiščene ali delno prečiščene komunalne odpadne vode. V vodotokih po Sloveniji je opazen trend upadanja obremenjenosti s hranili in organskimi snovmi (kazalec VD10), kar je delno rezultat nadgradnje ali izgradnje kanalizacijskega omrežja in komunalnih čistilnih naprav v zaledju (kazalec VD02) in drugih ukrepov. To pa je tudi eden od verjetnih vzrokov za izboljšanje kisikovih razmer v pridnenem sloju Tržaškega zaliva. Kljub temu ostaja koncentracija raztopljenega kisika pri dnu pomemben parameter, saj je pojav sezonskih hipoksij v pridnenem sloju povezan tudi z razslojevanjem vodnega stolpca in se lahko ob višanju temperature morja zaradi globalnega segrevanja pogostost hipoksij spet poveča.

Do leta 2001 so bile na merilnem mestu CZ, na globini 24, v osrednjem delu Tržaškega zaliva, občasno izmerjene koncentracije kisika pri dnu, ki kažejo na hipoksične razmere in lahko vodijo v pogin bentoških združb (Slika MR03-1). O hipoksičnih razmerah oz. hipoksiji govorimo, ko je koncentracija raztopljenega kisika pri dnu manjša od 2 mg/L, o anoksičnih razmerah oz. anoksiji pa v primeru, ko v vodi ni raztopljenega kisika. Od leta 2002 naprej so najnižje koncentracije kisika pri dnu višje kot v obdobju pred tem. Naraščanje koncentracij kisika pri dnu prikazuje tudi desezoniran trend (trend koncentracij kisika na podatkih z izločenim vplivom sezonskih nihanj), vendar le do leta 2010, kasneje se izmerjene koncentracije spet nižajo, vendar ne dosegajo hipoksičnih razmer (Slika MR03-2). Kisik pri dnu se meri tudi na drugih merilnih mestih v slovenskem morju, ki pa so večinoma razporejena v obalnem pasu (Slika MR03-3).

Obnavljanje zalog raztopljenega kisika v vodi poteka večinoma preko fotosinteze, kot tudi z difuzijo iz zraka. Občasno je na določenem območju hitrost porabe kisika večja od hitrosti njegove proizvodnje in vnosa z difuzijo, kar privede do pomanjkanja kisika oziroma do hipoksičnih ali anoksičnih razmer. Pomanjkanje kisika pri dnu je predvsem posledica odziva združb na bogatenje obalnih voda s hranili in organskimi snovmi. Primarni proizvajalci – fitoplankton v vodnem stolpcu, makroalge ter višje vodne rastline na morskem dnu obalnega pasu – se na presežek hranil odzovejo s povečano rastjo in razmnoževanjem, ki vodi v povečanje biomase. Ko primarni proizvajalci odmrejo, potonejo na dno, kjer se z oksidativnimi procesi razkrajajo, kar prispeva k povišani porabi kisika pri dnu. Pomembna dejavnika, ki vplivata na nastanek pomanjkanja kisika v pridnenem sloju v slovenskem morju, sta razslojenost vodnega stolpca, ki preprečuje izmenjavo plinov med spodnjimi in zgornjimi sloji vode in globina (Malej s sod., 1995). Zmanjšane koncentracije kisika pri dnu povzročajo spremembe v sestavi sedimenta (Stachowitsch, 2014) in pomembno vplivajo na sestavo in obstoj bentoških združb (Riedel s sod., 2008).

Severni del Jadranskega morja je dokaj plitko morsko območje, kjer  lahko prihaja do daljšega pomanjkanja kisika v pridnenem sloju (Riedel s sod., 2008). Sem sodi tudi polzaprt in plitev Tržaški zaliv. Predvsem v globinah večjih od 20 m so se v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja skoraj vsako leto pojavljale sezonske hipoksije od poznega poletja do zgodnje jeseni (Orlando Bonaca s sod., 2012; Lipej s sod., 2003; Malej s sod., 1995), ko je stabilna razslojenost vodnega stolpca preprečevala izmenjavo plinov med spodnjimi in zgornjimi sloji vode. Anoksije se v Tržaškem zalivu pojavljajo znatno redkeje. Zabeležene so bile v letih 1974, 1980, 1983, 1987, 1988, 1989 in 1990 (Malej, 1990; Malej in Malačič, 1995). Anoksija največje razsežnosti je bila zabeležena leta 1983 (Stachowitsch, 1984; Faganeli in sod., 1985), ki je obsegala približno tretjino zaliva. Takšne razmere so trajale dva tedna, zaradi česar so poginile vse pritrjene in delno pritrjene živali ter mnoge slabo gibljive pridnene živali. V preostalih letih so bila prizadeta manjša območja v osrednjem delu zaliva.


 

Podatki za Slovenijo: Podatki so del zbirke podatkov Koncentracija kisika v slovenskem morju Agencije republike Slovenije za okolje. Podatki so zbrani za namene državnega spremljanja stanja površinskih voda Agencije republike Slovenije za okolje.

Cilji in pravne podlage:

Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16)

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15)

Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/09, 98/10, 96/13, 24/16),

Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09 in 81/11, 73/16),

Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16)

Osnutek Uredbe o načrtu upravljanja z morskim okoljem (dostopno na: http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5Btt_news%5D=7627&tx_t...)

Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Vodna direktiva),

Direktiva 2008/56/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

Direktiva Sveta 91/676/EEC z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Vir podatkov: Zbirka podatkov državnega monitoringa kakovosti morja, Agencija RS za okolje.

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (Urad za stanje okolja, Sektor za ekološko stanje).   

Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2017

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Monitoring kakovosti morja zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih voda. Programi monitoringa se pripravljajo na letni ravni v skladu z veljavno zakonodajo. Meritve koncentracije kisika pri dnu izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega teritorialnega morja (vzorčno mesto CZ, globina 24 m) in zajemajo obdobje od leta 1990 do 2016. Meritve koncentracij kisika pri dnu se izvajajo enkrat mesečno. V analizi je bilo upoštevano merilno mesto, ki se nahaja na največji globini in za katerega je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo.

Metodologija obdelave podatkov: Iz izmerjenih vrednosti koncentracij kisika pri dnu izbranega merilnega mesta je bila na Morski biološki postaji Piran izdelana statistična obdelava podatkov z metodo dekompozicije časovne vrste glajene z oknom 60 mesecev.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji oz. projekcije niso bile izvedene

-           Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

            Relevantnost: 1

            Točnost: 1

            Časovna primerljivost: 1

            Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

Faganeli, J., Avčin, A., Fanuko-Kovačič, N., Malej, A., Turk, V., Tušnik, P., Vrišer, B. in Vukovič, A. 1985. Bottom Layer Anoxia in the Central Part of the Gulf of Trieste in the Late Summer of 1983. Marine Pollution Bulletin, 16 (2): 75-78.

IPCC, 2014: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Summaries, Frequently Asked Questions, and Cross-Chapter Boxes. A Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Field, C.B., V.R. Barros, D.J. Dokken, K.J. Mach, M.D. Mastrandrea, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken,P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. World Meteorological Organization, Geneva, Switzerland, 190 pp.

Lipej, L., Orlando-Bonaca, M. in Makovec, T. 2003. Analiza bioloških obremenitev in vplivov na vodni ekosistem - morski organizmi. Zaključno poročilo. Poročila MBP, 55. Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, Piran, 43 s.

Malej, A. 1990. Oxigen depletion problem in the Gulf of Triest. V: Die Obere Adria: Ökologie - Hygiene - Gesundheit: Tagungsband des Symposiums vom 27. April 1990 in Graz. Graz: Hygiene-Institut der Universität Graz, B1-B13.

Malej, A., Malačič, V. 1995. Factors affecting bottom layer oxygen depletion in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Annales, Series Historia Naturalis, 5: 33-42.

Malej, A., P. Mozetič, V. Malačič, in V. Turk. 1997. Response of Summer Phytoplankton to Episodic Meteorological Events (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). Marine Ecology 18: 273-288.

Orlando Bonaca, M., L. Lipej, A. Malej, J. Francé, B. Čermelj, O. Bajt, N. Kovač, B. Mavrič, V. Turk, P. Mozetič, A. Ramšak, T. Kogovšek, M. Šiško, V. Flander Putrle, M. Grego, T. Tinta, B. Petelin, M. Vodopivec, M. Jeromel, U. Martinčič & V. Malačič (2012). Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji. Poročila 141. Morska biološka postaja, Nacionalni inštitut za biologijo, Piran, 177 str.

Riedel, B., Zuschin, M., Stachowitsch, M. 2008. Dead zones: a future worst-case scenario for Northen Adriatic biodiversity. Dostopno na: http://homepage.univie.ac.at/martin.zuschin/PDF/41_Riedel_et_al_2008c.pdf (datum dostopa: 15.3.2017)

Stachowitsch, M. 1984. Mass mortality in the Gulf of Trieste: The Course of Community Destruction. P.S.Z.N.I: Marine Ecology, 5 (3): 243-264.

Stachowitsch, M., Fuchs, A., 1995. Long term changes in the benthos of the northern Adriatic sea. Annales 7: 7-16. 

Stachowitsch, M. 2014. Coastal hypoxia and anoxia: a multi-tiered holistic approach. Biogeoscience, 11, 2281-2285, 2014.


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER