KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Kakovost kopalnih voda na morju je zelo dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih evropskih državah.


Kazalec prikazuje kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, njihovo kakovost ter delež vzorcev, skladnih s predpisi.

Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost
kopališč.

Kopalne vode delimo na:

• kopalna območja – so naravna območja, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni prepovedano ali odsvetovano;.

• naravna kopališča – je kopalna voda na delu morja, vključno s pripadajočo infrastrukturo, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost
kopališč; kopališče ima upravljavca, kopanje pa je organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.


Grafi

Slika MR05-1: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive)
Viri:

Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih, Agencija RS za okolje 2013; in Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vodena naravnih kopališčih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami število 15 16 16 13 18 20 21 21 21
skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami število 2 2 3 0 0 0 0 0 0
kopalna voda neskladna z obvezujočimi zahtevami število 2 1 0 6 1 0 0 0 0
skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami % 79 84.2 84.2 68.4 94.7 100 100 95.2 100
skladna kopalna voda samo z obvezujočimi zahtevami % 10.5 10.5 15.8 0 0 0 0 4.8 0
kopalna voda neskladna z obvezujočimi zahtevami % 10.5 5.3 0 31.6 5.3 0 0 0 0
Slika MR05-2: Kopalne vode obalnega morja
Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2009


Cilji

Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.


Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na 32 lokacijah - kopališčih z upravljavcem in na mestih,
kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali, ki so po novi direktivi večinoma prešla v t.im. kopalna območja. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje
državnega monitoringa v skladu z evropsko kopalno direktivo - kakovost vode se je poleg kopališč z upravljavcem (t.im. naravna kopališča) enako še naprej
spremljala tudi na točno določenih kopalnih območjih – nekaterih odsekih na morju, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo.

Na morju je bilo leta 2004 določenih oz. izbranih 19 kopalnih voda (od prej obstoječih 32 lokacij), po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21 kopalnih voda, ki
se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 14 naravnih kopališčih na morju je varno kopanje in spremljanje higienskih
zahtev kakovosti kopalnih voda do leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 6 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 7 v letu 2009
monitoring higienskih zahtev kakovosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah,
tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsakih 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 30.9. v obdobju 2004-2008
in od 1.6. do 15.9. v letu 2009), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 celo tedensko. V vzorcih vode so se opravila
preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.

Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda na morju v skladu z evropsko direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih
preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološki
parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru
monitoringa v obdobju 2004 - 2009, so le občasno pokazali kratkotrajna fekalna onesnaženja; ta so se običajno pojavljala le ob obilnejših padavinah.

Viri onesnaženosti teh kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki
onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine teles kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: sluz iz
nosu, žrela in pljuč, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode,
sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanje zdravja ter dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in
zagotavljati ustrezno varnost in higieno zanjo. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene
vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi. Možne so tudi poškodbe. Izpostavljenost je možna tudi v
okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo ipd.).

Izkušnje kažejo da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe
prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozornosti na možen pojav cvetenja alg, saj nekatere vrste lahko povzročajo
zdravstvene težave (alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter identifikacija virov
onesnaženja in njihovo zmanjšanje. Zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah oz. mokrih tleh je potrebna dodatna previdnost; po kopanju se priporoča
tuširanje. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, staranja
kože, nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam, valovanju, plovilom idr,

Organokositrove spojine, ki so se leta 2008 in 2009 analizirale tudi v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi prisoten aditiv
barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo se v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah
itd. Zaznane količine organokositrovih spojin v morju z zdravstvenega vidika ne ogrožajo varnosti kopanja.

V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES). V ta namen je bil noveliran
Zakon o vodah in prenovljen Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Uradni list RS, št. 79/03 in 88/04). Sprejeta sta
bila dva nova predpisa - Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih
voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa sta med drugim uvedla tudi spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje
se v okviru monitoringa spremljata izrazitejša indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na preskušanja ne
kažeta fekalnega onesnaženja obalnih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa
ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti.

V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih
značilnosti obravnavane kopalne vode in njenega prispevnega območja ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove
dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode. Profili kopalnih voda vključujejo tudi ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg in so
objavljeni na spletnih straneh Agencije RS za okolje
(http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_p…).


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po
:

Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda

(kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št.
79/03 in 96/06) v obdobju 2004-2009.

Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS
(kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju kakovosti
kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.

Izvorna baza podatkov
: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), od leta 2003 do 2009
pa je upravljal zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca. Od leta 2010 dalje celotno zbirko podatkov o kopalnih vodah površinskih voda
(obalno morje in celinske površinske vode) vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in okolje oz. Agencija RS za okolje (ARSO).

Skrbnik podatkov
: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Datum zajema podatkov
: april 2013

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov
: Podatki so prikazani za obdobje 1996-2003 in 2004-2012.

Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost
leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem ter na okoli 20 odzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali
in kopali, skupno 32 kopališč s po 19 vzorci v sezoni. Od leta 1996-2001, večinoma tudi v letih 2002(na 20 mestih po 19 vzorcev, drugje manj) in
2003. Meritve so zagotavljali upravljavci kopališč, nekatere občine, po en vzorec na leto Zdravstveni inšpektorat RS ter nekateri območni zavodi za
zdravstveno varstvo . Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bila na morju poleg kopališč z upravljavcem
prvič uradno določena kopalna območja – odseki, kjer so se ljudje v večjem številu tradicionalno kopali; na teh območjih je začela zagotavljati monitoring
Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja
Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Vir za kazalec v obdobju 1996-2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju,
kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter
fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni
higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode

Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna
direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državna zakonodaja, kopalno vodo pa se je ocenilo kot celoto in
sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem
številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih.

Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje
voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se
meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi
streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti v vrednotenje niso bili vključeni.

Metodologija obdelave podatkov
: Na sliki MR5-2 so zbrani podatki o kakovosti kopalnih voda obalnega morja glede na zahteve državne zakonodaje, v preglednici MR5-1 pa podatki o
skladnosti z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala na
osnovi senzoričnih ocen treh fizikalno-kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskusov dveh mikrobioloških
parametrov (skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne
direktive 2006/7/ES, ki zahteva spremljanje le dveh mikrobioloških parametrov. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije
(odlično, dobro, zadostno in slabo), predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie
coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega
izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti pri vrednotenju niso bili upoštevani.

Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki jih skupaj pripravljata
Agencija RS okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so
vključene v poročilo Evropske komisije .Na sliki MR5-4 so prikazane kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na
naravna kopališča in na kopalna območja.

Informacija o kakovosti
:

- Prednosti in slabosti:

Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv le za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o
izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 na državnem nivoju določene s fizikalnimi, kemijskimi in
mikrobiološkimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma
povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti
kopalne vode npr.ob oz. po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno le na mikrobioloških parametrih po zahtevah
kopalne direktive 2006/7/ES. Metodologija do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo)
predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS.

Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah obalnega morja, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja
Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci kopališč, ki so s podatki
razpolagali in oteževali njihovo javnost. Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda (oz. mest vzorčenja) in predpisanih higienskih zahtev
skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem. Skladnost kopalnih voda
glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, od
leta 2004 ni podatkov, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo lokalne skupnosti glede na razpoložljiva
sredstva.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)

Časovna primerljivost: 2 (zaradi različnih metodologij v preteklih letih)

Prostorska primerljivost: 1