KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 %, ogljikovega oksida za 68 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % ter metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2018 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2018 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.


Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2018
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke

NOx [indeks (1990 = 100)]

CO [indeks (1990 = 100)]

NMVOC [indeks (1990 = 100)]

CH4 [indeks (1990 = 100)]

predhodniki ozona - skupaj [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)]

ciljna vrednost NMVOC [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

1991

92,17

93,84

95,16

96,25

93,54

1992

92,60

90,48

93,39

96,91

92,53

1993

97,46

95,16

94,47

92,60

95,97

1994

101,77

92,90

96,71

92,37

98,36

1995

100,04

92,59

96,71

93,44

97,51

1996

103,68

95,65

102,31

91,77

101,68

1997

101,92

86,60

97,66

92,39

97,64

1998

92,34

74,68

90,35

94,44

88,52

1999

83,02

67,49

85,38

94,54

81,16

2000

82,28

62,38

82,96

98,21

79,09

2001

82,05

60,48

81,57

97,30

78,16

2002

81,35

59,27

79,82

100,12

77,03

2003

77,94

58,80

78,70

98,61

74,96

2004

75,82

55,22

75,72

96,60

72,28

2005

77,57

54,07

72,82

95,58

71,87

2006

77,97

51,13

71,08

93,48

70,91

2007

75,28

48,78

68,72

94,52

68,43

2008

81,07

47,45

66,51

89,77

70,10

2009

69,11

43,74

61,90

86,06

62,22

2010

67,38

43,27

60,34

84,81

60,78

2011

66,01

42,41

56,45

84,50

58,63

2012

63,98

40,67

54,25

82,69

56,59

2013

60,49

40,21

52,81

80,49

54,36

2014

54,09

33,60

48,70

76,53

48,74

2015

48,94

35,49

48,90

78,76

46,76

2016

50,16

36,33

49,66

80,25

47,75

2017

47,01

34,66

48,80

78,40

45,67

2018

46,98

32,42

48,81

76,11

45,25

cilj 2010

62,36

61,09

Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2018
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke

NOx [%]

NMVOC [%]

CO [%]

CH4 [%]

2018

48,50

12,75

37,48

1,27

Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2018
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [%]

Raba goriv v industriji [%]

Cestni promet [%]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%]

Ubežni izpusti [%]

Industrijski procesi in raba topil [%]

Ostali promet [%]

Kmetijstvo [%]

Odpadki [%]

predhodniki ozona skupaj

7,05

8,61

27,28

19,36

1,76

15,19

9,00

11,25

0,50

NOx

13,81

10,75

46,95

8,37

0,00

0,33

12,66

7,07

0,07

NMVOC

0,48

7,24

6,58

19,54

4,24

36,92

5,60

18,80

0,60

CO

1,32

5,36

16,00

62,03

0,00

9,34

5,94

0

0,00

CH4

0,15

0,28

0,27

5,57

13,36

0

0,00

60,95

19,41

Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2018 [v kg/prebivalca] 
Viri: 

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention),  EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska okoljska agencija; Eurostat (2020)

Prikaži podatke

izpusti na prebivalca [kg/preb]

Češka

90,74

Luksemburg

61,78

Estonija

57,74

Irska

53,08

Belgija

52,10

Poljska

51,26

Finska

50,90

Latvija

50,18

Grčija

47,54

Litva

46,75

Slovenija

40,98

Hrvaška

39,71

Avstrija

39,37

Slovaška

37,29

Portugalska

37,10

Španija

35,79

Nemčija

35,65

EU-28

35,62

Nizozemska

35,21

Ciper

33,48

Italija

32,85

Madžarska

32,30

Švedska

31,97

Romunija

31,62

Združeno kraljestvo

30,50

Francija

27,11

Malta

22,46

Bolgarija

21,08

Danska

3,36


Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.


K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NOx, CO, CH4 in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, CO, CH4 in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2018 največ prispevali dušikovi oksidi (49 %), sledi ogljikov oksid (37 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 13 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 55 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (68 %). Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % in metana za 24 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2018 za 25 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 20 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2018  promet (36 %), sledijo raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (19 %), industrijski procesi in raba topil (15 %), kmetijstvo (11 %).

V letu 2018 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (60 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (62 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (61 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (37 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2018 se je Slovenija z 41 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 11. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 36 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2018 zabeleženi na Češkem (91 kg/prebivalca), najnižji pa na Danskem (3 kg/prebivalca).

 

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

 


Cilji so povzeti poProtokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki:
- za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR),
- za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Centralno odložišče poročil (CDR).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 21. april 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti CO, NMVOC, NOx: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA)

Izpusti CH4: EEA Greenhouse gas data viewer,

Prebivalstvo: Eurostat database, 2020.
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. julij 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2018 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2020 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2020
  2. Slovenia's National Inventory Report 2020, Agencija RS za okolje, april 2020
  3. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  4. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  5. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  6. Zakon o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  7. The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
  8. Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka
  9. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  10. Emissions of ozone precursors, Indicator Assessment, CSI 002, Published 27 Jun 2014, Evropska okoljska agencija, 2014
  11. Emissions of air pollutants from transport, TERM 0003, Indicator Assessment, published Dec 2019, Evropska okoljska agencija
  12. de Leeuw, F.A.A.M. (2002), supported by the European topic centre on air and climate change, under contract to the European Environment Agency, A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135-145
  13. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega


SLEDI NAM

TWITTER