KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2020 prispeval kar 38 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 74 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 77 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2020 zmanjšali za 56 %.


Kazalec prikazuje izpuste onesnaževal zraka iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, izpuste predhodnikov ozona, izpuste trdnih delcev, metana in ogljikovega dioksida. Kazalec zajema vse vrste prometa (cestni promet, železniški promet, letalski promet, promet plovil in ostali necestni promet). Prikazana je struktura izpustov po posameznih snoveh in izpusti iz avtomobilskega prometa.

Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo: žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx) in amonijak (NH3). Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC). Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona.

Izpuste delcev delimo na primarne delce PM10 in na sekundarne delce PM10. Primarni delci PM10 so delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne delce PM10 oziroma predhodnike delcev PM10 uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v delce s premerom 10 μm ali manj.


Grafi

Slika PR08-1: Izpusti onesnaževal zraka iz prometa za obdobje 1990-2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2022)

Prikaži podatke
snovi, ki povzročajo zakisovanje [1000 t ekvivalenta zakisovanja] predhodniki ozona [1000 t ekvivalenta NMVOC] delci [1000 t ekvivalenta PM10] snovi, ki povzročajo zakisovanje [indeks (1990 = 100)] predhodniki ozona [indeks (1990 = 100)] delci [indeks (2000 = 100)]
1990 1,12 94,53 100 100
1991 1,08 89,23 95,74 94,40
1992 1,04 89,78 92,45 94,97
1993 1,17 98,89 104,04 104,61
1994 1,26 101,91 112,23 107,80
1995 1,08 102,12 96,37 108,03
1996 1,13 105,83 100,18 111,96
1997 1,13 99,91 100,52 105,69
1998 0,90 80,45 80,23 85,11
1999 0,79 69,67 70,49 73,70
2000 0,74 64,14 29,20 66,18 67,85 100
2001 0,74 61,64 28,92 65,77 65,21 99,01
2002 0,64 54,97 26,22 56,72 58,15 89,77
2003 0,62 52,50 25,45 55,03 55,54 87,13
2004 0,64 50,69 26,34 56,66 53,63 90,20
2005 0,65 50,07 26,92 57,70 52,96 92,17
2006 0,66 49,53 27,66 59,13 52,39 94,72
2007 0,70 50,45 29,25 62,32 53,37 100,14
2008 0,78 54,51 32,54 69,12 57,66 111,41
2009 0,60 43,23 25,25 53,55 45,74 86,45
2010 0,58 41,66 24,46 51,66 44,08 83,76
2011 0,59 41,29 24,80 52,29 43,68 84,92
2012 0,58 40,44 24,75 52,00 42,78 84,76
2013 0,54 37,52 22,99 48,19 39,69 78,71
2014 0,52 35,47 21,91 45,92 37,52 75,03
2015 0,48 33,28 20,40 42,73 35,21 69,87
2016 0,48 32,78 20,22 42,29 34,68 69,25
2017 0,45 31,46 19,36 40,44 33,28 66,30
2018 0,42 29,31 18,00 37,55 31,01 61,63
2019 0,38 26,82 16,33 33,98 28,37 55,91
2020 0,30 21,35 12,77 26,43 22,58 43,74
Slika PR08-2: Struktura izpustov onesnaževal zraka iz prometa, po onesnaževalih, Slovenija, 2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2022)

Opomba:

Opomba k tabeli PR08-2: Izpusti izraženi v * ekvivalent izpustov PM10, ** NMVOC ekvivalent, *** ekvivalent zakisovanja

Prikaži podatke
NOx [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] PM10 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] NH3 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] SO2 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] CO [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] NMVOC [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] CH4 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] Skupaj [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] NOx [%] PM10 [%] NH3 [%] SO2 [%] CO [%] NMVOC [%] CH4 [%]
delci* 11,54 1,10 0,12 0,02 12,77 90,34 8,57 0,95 0,14
predhodniki ozona** 16,00 1,85 3,49 0,00 21,35 74,95 8,68 16,36 0,01
plini, ki povzročajo zakisovanje*** 0,29 0,01 0,00 0,30 95,92 3,74 0,34
Slika PR08-3: Izpusti onesnaževal zraka iz avtomobilskega prometa po posameznih onesnaževalih, Slovenija, 2008-2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2022)

Prikaži podatke
NOx [kt] CO2 [kt] PM10 [kt] PM2.5 [kt] NOx [indeks (2008 = 100)] CO2 [indeks (2008 = 100)] PM10 [indeks (2008 = 100)] PM2.5 [indeks (2008 = 100)]
2008 10,04 3813,46 0,95 0,75 100 100 100 100
2009 8,33 3370,70 0,80 0,63 82,93 88,39 84,63 83,75
2010 8,83 3548,42 0,87 0,68 87,92 93,05 91,39 91,04
2011 9,36 3756,92 0,90 0,70 93,21 98,52 94,55 93,61
2012 9,48 3721,98 0,88 0,69 94,44 97,60 93,18 91,85
2013 8,97 3526,27 0,81 0,63 89,36 92,47 85,82 83,73
2014 8,84 3499,96 0,76 0,57 88,05 91,78 80,24 76,83
2015 8,57 3467,54 0,72 0,54 85,32 90,93 75,89 71,81
2016 9,12 3684,68 0,74 0,54 90,79 96,62 77,69 72,83
2017 8,93 3717,73 0,71 0,52 88,97 97,49 75,00 69,19
2018 8,46 3685,56 0,68 0,48 84,29 96,65 71,67 64,55
2019 7,87 3557,78 0,64 0,45 78,37 93,30 67,32 59,70
2020 5,68 2735,37 0,48 0,33 56,58 71,73 50,83 44,19

Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23 %, amonijaka za 1 % in delcev PM2.5 za 25 %po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005. Zakonodaja ne določa mejnih vrednosti samo za sektor promet.


Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek prizemnega ozona in trdnih delcev. K izpustom največ prispeva cestni promet. Za večino onesnaževal je ta delež večji od 60 %. Kljub temu podatki kažejo, da so se med letoma 2008 in 2020 izpusti iz avtomobilskega prometa v Sloveniji zmanjšali, in sicer izpusti NOx za 43 %, izpusti CO2 za 28 %, izpusti PM10 za 49 % in izpusti PM2.5 za 56 %.

Med letoma 1990 in 2020 so se izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje v sektorju promet znižali za 74 %, predhodnikov ozona za 77 %. Izpusti trdnih delcev so se glede na leto 2000 znižali za 56 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, obnova voznega parka in nižje vsebnosti žvepla v gorivu. V letih 2009 in 2010 je opazen precejšen upad izpustov v primerjavi z letom 2008, kar je odraz gospodarske krize in s tem posledično manjše porabe goriva. Manjši izpusti v letu 2020 so predvsem posledica velikega zmanjšanja prometne aktivnosti zaradi sprejetih ukrepov ob epidemiji COVID-19.

Izpusti SOx NOx in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje v ekosistemih povzročajo zakisovanje prsti in vode. Odlaganje teh snovi povzroča škodo na ekosistemih, stavbah in materialih (korozija). Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najpomembnejše onesnaževalo v prometu, ki povzroča zakisovanje, je NOx.  Četudi so se izpusti dušikovih oksidov iz prometa v obdobju 1990–2020 zmanjšali za 67 %, so k celotnemu zakisovanju v letu 2020 prispevali kar 96 %. NOx in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodah (evtrofikacija).

K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti NOx, NMVOC, CO in CH4, ki vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, NMVOC, CO in CH4 imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. Med snovmi, ki prispevajo k tvorbi ozona so imeli v letu 2020 zopet največji delež dušikovi oksidi (75 %). Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v pomladnih in poletnih mesecih, zato imajo izrazito letno nihanje. Poleg tega je pomemben prenos koncentracij ozona prek meja. Za Slovenijo, predvsem Primorsko, je njegov izdatni vir Padska nižina, kjer nastajajo večje količine ozona. Prizemni (troposferski) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemih pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost na bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.

Izpusti primarnih delcev PM10 in njihovih sekundarnih predhodnikov (NOx, SOx in NH3) so se v obdobju 2000-2020 zmanjšali za 56 %, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov SO2 kot sekundarnega predhodnika PM10. Tudi k izpustom delcev so v letu 2020 največ prispevali dušikovi oksidi (90 %). Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo sekundarnih delcev. Delci so velika težava v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi. Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. Zlasti so zdravju nevarni manjši delci, ki prodirajo globlje v pljuča. Povzročajo tudi razvoj pljučnega raka.

Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC)) ter Protokol o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Resolucije nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2005-2012 in Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Z izvajanjem ukrepov se zagotavlja boljša kakovost zraka. Najpomembnejši ukrepi so zmanjševanje individualnega prometa na urbanih območjih ob hkratnem povečanju deleža uporabe javnega prometa in izboljšanje le-tega, preusmeritev tovornega prometa na železnice in zmanjšanje osebnega potniškega prometa, predvsem na krajših razdaljah v mestih, podražitev parkiranja v mestnih središčih, dosledno kaznovanje za nepravilno parkiranje vozil sočasno s pocenitvijo in izboljšanjem javnega prometa, povišanje cestnih pristojbin za tovorna vozila, spodbujanje uporabe osebnih vozil, ki manj onesnažujejo okolje, dosledna kontrola učinkovitosti delovanja katalizatorjev, preprečevanje prekomejnega transporta onesnaževanja z doslednim izpolnjevanjem evropskih mehanizmov v skladu z mednarodnimi pogodbami (protokoli in konvencije) in meddržavnim dvostranskim sodelovanjem.


Metodologija

Cilji so povzeti po:

 

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka.
Velja za NOx, SOx, NH3, NMVOC in PM2.5. Za ostala onesnaževala količinski cilji niso predpisani.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih iz zgorevanja goriv so večinoma izračunani z uporabo statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Za izračun izpustov iz cestnega prometa pa uporabljamo še vrsto drugih podatkov, najpomembnejši so podatki o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov toplogrednih plinov uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Za izračun izpustov iz cestnega prometa uporabljamo model COPERT 5 (version 5.5.1). Model uporablja različne emisijske faktorje glede na vrsto goriva, starost in vrsto vozila, hitrost vožnje kakor tudi klimatske pogoje. Izpusti so izračunani iz podatkov o prodanem gorivu, saj mednarodna zakonodaja zahteva, da se izpusti iz goriva, ki je bilo prodano v Sloveniji prišteva k slovenskim izpustom, četudi je bilo gorivo prodano tujcem in porabljeno v tujini.

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Skupni izpusti (tabeli PR8-1 in PR8-2) so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune.
Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so izračunani z uporabo uteži, ki so izračunane na   podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«). Uteži so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: SO2 – 0,03125; NOx – 0,02174; NH3 – 0,05882. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Skupni izpusti trdnih delcev so izračunani z uporabo uteži, ki so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah predhodnikov trdnih delcev (de Leeuw, 2002) – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOx – 0,88; NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta izpustov PM10.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka

Slovenia NECD Report 2022: data 1980-2020 (europa.eu)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

da

Izpusti toplogrednih plinov

kt

Državne evidence izpustov toplogrednih plinov

GHG inventories 1986-2020, April 2022 (europa.eu)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Informative Inventory Report 2021 for Slovenia, Agencija RS za okolje, maj 2021
  2. Slovenia's National Inventory Report 2021, Agencija RS za okolje, april 2021
  3. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
  4. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  5. Zakon o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
  6. de Leeuw, F.A.A.M. (2002) A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135-145
  7. Emissions of air pollutants from transport, Indicator Assessment, Prod-ID: IND-112-en, Also known as: TERM 003, Published 17 Dec 2019, Last modified 21 Dec 2021, Evropska agencija za okolje