KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2016 prispeval 50 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990–2016 zmanjšali za 52 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 64 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000–2016 zmanjšali za 25 %.


Kazalec prikazuje izpuste onesnaževal zraka iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, izpuste predhodnikov ozona, izpuste trdnih delcev, metana in ogljikovega dioksida. Kazalec zajema vse vrste prometa (cestni promet, železniški promet, letalski promet, promet plovil in ostali necestni promet). Prikazani so struktura izpustov po posameznih snoveh in izpusti iz avtomobilskega prometa.

Med snovi, ki povzročajo zakisovanje, prištevamo: žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx) in amonijak (NH3). Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC). Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona.

Izpuste delcev delimo na primarne delce PM10 in na sekundarne delce PM10. Primarni delci PM10 so delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne delce PM10 oziroma predhodnike delcev PM10 uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v delce s premerom 10 μm ali manj.


Grafi

Slika PR08-1: Izpusti onesnaževal zraka iz prometa, Slovenija, 1990-2016
Prikaži podatke
delci [indeks (2000 = 100)] predhodniki ozona [indeks (1990 = 100)] snovi, ki povzročajo zakisovanje [indeks (1990 = 100)] delci [1000 t ekvivalenta PM10] predhodniki ozona [1000 t ekvivalenta NMVOC] snovi, ki povzročajo zakisovanje [1000 t ekvivalenta zakisovanja]
1990 100 100 95,41 1,07
1991 93,74 94,36 89,44 1,01
1992 94,91 93,10 90,55 1,00
1993 102,76 100,19 98,05 1,08
1994 106,55 107,49 101,67 1,15
1995 106,40 92,45 101,52 0,99
1996 111,30 98,00 106,20 1,05
1997 102,65 94,75 97,95 1,02
1998 84,31 79,19 80,44 0,85
1999 73,08 70,65 69,73 0,76
2000 100 68,43 70,19 29,19 65,29 0,75
2001 98,08 65,16 69,16 28,63 62,17 0,74
2002 88,84 59,38 59,45 25,94 56,65 0,64
2003 88,47 57,34 59,14 25,83 54,71 0,63
2004 89,83 53,63 59,69 26,23 51,17 0,64
2005 92,11 53,14 60,86 26,89 50,71 0,65
2006 94,95 52,56 62,54 27,72 50,15 0,67
2007 99,96 52,69 65,56 29,18 50,28 0,70
2008 111,20 56,65 72,61 32,46 54,05 0,78
2009 89,18 45,99 58,11 26,03 43,88 0,62
2010 85,30 43,60 55,41 24,90 41,60 0,59
2011 86,21 43,20 55,87 25,17 41,22 0,60
2012 86,30 42,51 55,69 25,19 40,56 0,60
2013 80,28 39,28 51,67 23,44 37,48 0,55
2014 75,78 36,91 48,70 22,12 35,22 0,52
2015 70,98 34,77 45,59 20,72 33,18 0,49
2016 74,69 36,18 47,89 21,81 34,52 0,51
Slika PR08-2: Struktura izpustov onesnaževal zraka iz prometa, po onesnaževalih, Slovenija, 2016
Opomba:

Opomba k tabeli PR08-2: Izpusti izraženi v * ekvivalent izpustov PM10, ** NMVOC ekvivalent, *** ekvivalent zakisovanja

Prikaži podatke
CH4 [%] NMVOC [%] CO [%] SO2 [%] NH3 [%] PM10 [%] NOx [%] Skupaj [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] CH4 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] NMVOC [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] CO [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] SO2 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] NH3 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] PM10 [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)] NOx [1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***)]
delci* 0,14 0,90 7,22 91,75 21,81 0,03 0,20 1,57 20,01
predhodniki ozona** 0,01 12,08 7,55 80,36 34,52 0,00 4,17 2,61 27,74
plini, ki povzročajo zakisovanje*** 0,34 3,49 96,17 0,51 0,00 0,02 0,49
Slika PR08-3: Izpusti onesnaževal zraka iz avtomobilskega prometa po posameznih onesnaževalih, Slovenija, 2008-2016
Prikaži podatke
PM2.5 [indeks (2008 = 100)] PM10 [indeks (2008 = 100)] CO2 [indeks (2008 = 100)] NOx [indeks (2008 = 100)] PM2.5 [kt] PM10 [kt] CO2 [kt] NOx [kt]
2008 100 100 100 100 0,88 1,09 3884,79 11,22
2009 85,95 86,86 90,41 85,39 0,76 0,95 3512,17 9,58
2010 84,50 85,56 89,13 82,67 0,74 0,93 3462,59 9,28
2011 90,56 92,28 98,33 91,41 0,80 1,00 3819,94 10,26
2012 92,86 94,86 100,49 96,51 0,82 1,03 3903,88 10,83
2013 85,57 87,95 94,61 91,89 0,75 0,96 3675,48 10,31
2014 80,10 83,41 93,84 91,30 0,70 0,91 3645,59 10,25
2015 72,27 76,33 90,79 85,70 0,63 0,83 3527,15 9,62
2016 76,55 80,46 94,93 90,62 0,67 0,88 3687,99 10,17

Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (MPZZE) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23 %, amonijaka za 1 % in delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005. Zakonodaja ne določa mejnih vrednosti samo za sektor promet.


Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek prizemnega ozona in trdnih delcev. K izpustom največ prispeva cestni promet. Za večino onesnaževal je ta delež večji od 80 %. Kljub temu podatki kažejo, da so se med letoma 2008 in 2016 izpusti iz avtomobilskega prometa v Sloveniji zmanjšali, in sicer izpusti NOX za 9 %, izpusti CO2 za 5 %, izpusti PM10 za 20 % in izpusti PM2.5 za 23 %.

Med letoma 1990 in 2016 so se izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje v sektorju promet znižali za 52 %, predhodnikov ozona za 66 %. Izpusti trdnih delcev so se glede na leto 2000 znižali za 25 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, obnova voznega parka in nižje vsebnosti žvepla v gorivu. V letih 2009 in 2010 je opazen precejšen upad izpustov v primerjavi z letom 2008, kar je odraz gospodarske krize in s tem posledično manjše porabe goriva.

Izpusti SOx NOx in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje v ekosistemih povzročajo zakisovanje prsti in vode. Odlaganje teh snovi povzroča škodo na ekosistemih, stavbah in materialih (korozija). Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najpomembnejše onesnaževalo v prometu, ki povzroča zakisovanje, je NOX. Četudi so se izpusti dušikovih oksidov iz prometa v obdobju 1990–2016 zmanjšali za 39 %, so k celotnemu zakisovanju v letu 2016 prispevali kar 96 %. NOX in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodah (evtrofikacija).

K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti NOX, NMVOC, CO in CH4 (t.i. predhodniki troposferskega ozona), ki vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. Med snovmi, ki prispevajo k tvorbi ozona, so imeli v letu 2016 največji delež dušikovi oksidi (80 %). Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v pomladnih in poletnih mesecih, zato imajo izrazito letno nihanje. Poleg tega je pomemben prenos koncentracij ozona preko meja. Za Slovenijo, predvsem Primorsko, je njegov izdatni vir Padska nižina, kjer nastajajo večje količine ozona. Prizemni (troposferski) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemih pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost vegetacije na bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.

Izpusti primarnih delcev PM10 in njihovih sekundarnih predhodnikov (NOX, SOX in NH3) so se v obdobju 2000–2016 zmanjšali za 25 %. K manjšim izpustom primarnih delcev PM10 je največ prispevalo zmanjševanje izpustov SO2 kot sekundarnega predhodnika PM10. Tudi k izpustom delcev so v letu 2016 največ prispevali dušikovi oksidi (92 %). Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo sekundarnih delcev. Delci so velika težava v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi in na svetovni ravni. Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. Na zdravje posebej vplivajo manjši delci, ki prodirajo globlje v pljuča. Povzročajo lahko tudi razvoj pljučnega raka.

Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC)) ter Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (MPZZE). Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Resolucije nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2005–2012 in Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Z izvajanjem ukrepov se zagotavlja boljša kakovost zraka. Najpomembnejši ukrepi so: zmanjševanje individualnega prometa na urbanih območjih ob hkratnem povečanju deleža uporabe javnega prometa in izboljšanje le-tega, preusmeritev tovornega prometa na železnice in zmanjšanje osebnega potniškega prometa, predvsem na krajših razdaljah v mestih, podražitev parkiranja v mestnih središčih, dosledno kaznovanje za nepravilno parkiranje vozil sočasno s pocenitvijo in izboljšanjem javnega prometa, povišanje cestnih pristojbin za tovorna vozila, spodbujanje uporabe osebnih vozil, ki manj onesnažujejo okolje, dosledna kontrola učinkovitosti delovanja katalizatorjev, preprečevanje prekomejnega transporta onesnaževanja z doslednim izpolnjevanjem evropskih mehanizmov v skladu z mednarodnimi pogodbami (protokoli in konvencije) in meddržavnim dvostranskim sodelovanjem.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (MPZZE) ter Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala (direktiva NEC). Velja za NOX, SOX, NH3, NMVOC in PM2.5. Za ostala onesnaževala količinski cilji niso predpisani.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih iz zgorevanja goriv so večinoma izračunani z uporabo statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Za izračun izpustov iz cestnega prometa pa uporabljamo še vrsto drugih podatkov, najpomembnejši so podatki o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov toplogrednih plinov uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Za izračun izpustov iz cestnega prometa uporabljamo model COPERT 4 (version 11.4), ki je bil razvit v okviru EEA. Model uporablja različne emisijske faktorje glede na vrsto goriva, starost in vrsto vozila, hitrost vožnje kakor tudi klimatske pogoje. Izpusti so izračunani iz podatkov o prodanem gorivu, saj mednarodna zakonodaja zahteva, da se izpusti iz goriva, ki je bilo prodano v Sloveniji prišteva k slovenskim izpustom, četudi je bilo gorivo prodano tujcem in porabljeno v tujini.

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990–2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Skupni izpusti (tabeli PR8–1 in PR8–2) so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune.
Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: NOX – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so izračunani z uporabo uteži, ki so izračunane na podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«). Uteži so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: SO2 – 0,03125; NOX – 0,02174; NH3 – 0,05882. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Skupni izpusti trdnih delcev so izračunani z uporabo uteži, ki so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah predhodnikov trdnih delcev (de Leeuw, 2002) – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOX – 0,88; NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta izpustov PM10.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Izvorna baza podatkov
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1990-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Državne evidence izpustov toplogrednih plinov
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1990-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti
- Prednosti: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Zanesljivost: Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov izpustov onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi močno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za izpuste SOX, saj so izpusti neposredno povezani z vsebnostjo žvepla v gorivu.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 3 (podatki na voljo samo za nacionalno raven)

Drugi viri in literatura

  1. de Leeuw, F. A. A. M. (2002) A set of emission indicators for long-range transboundary air pollution, Environmental Science & Policy, 5, 135–145.
  2. Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC).
  3. Emissions of air pollutants from transport, TERM 0003, Indicator Assessment, Published 05 Dec 2017, Evropska okoljska agencija.
  4. Informative Inventory Report 2018 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2018.
  5. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012.
  6. Slovenia's National Inventory Report 2018 Agencija RS za okolje, april 2018.
  7. Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (MPZZE).