OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-28. Po letu 2007 se je zniževanje intenzivnosti rabe končne energije, z izjemo leta 2014, ustavilo. V zadnjih letih se je energetska intenzivnost najbolj zmanjšala v gospodinjstvih.


Kazalec intenzivnost rabe končne energije je izračunan kot razmerje med porabljeno končno energijo (KE) in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec energetske intenzivnosti kaže, kako učinkovito slovensko gospodarstvo izrablja energijo pri ustvarjanju enote proizvoda. Izražen je v tisoč tonah naftnega ekvivalenta (ktoe) na milijon evrov (mio €), izraženih v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2005.

Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih – predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet ter široka raba, ki vključuje gospodinjstva, storitve in kmetijstvo.

Bruto domači proizvod je definiran kot tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo slovensko gospodarstvo v enem letu.


Grafi

Slika EN15-1: Sprememba rabe končne energije, bruto domačega proizvoda ter intenzivnosti rabe končne energije
Viri: 
Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
; Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

Intenzivnost rabe končne energije

BDP

Raba končne energije

Intenzivnost rabe končne energije

BDP

Raba končne energije

1992

100

100

100

186,01

17626,83

3278,74

1993

105,60

102,84

108,60

196,42

18128,04

3560,77

1994

105,84

108,32

114,65

196,88

19093,81

3759,18

1995

106,63

112,77

120,24

198,33

19878,02

3942,46

1996

114,21

116,74

133,32

212,44

20577,01

4371,31

1997

111,69

122,71

137,06

207,76

21629,37

4493,68

1998

103,90

126,74

131,68

193,26

22340,04

4317,48

1999

99,54

133,42

132,81

185,16

23518,36

4354,55

2000

97,16

138,97

135,02

180,72

24495,61

4426,81

2001

96,99

143,07

138,75

180,40

25218,15

4549,39

2002

93,51

148,56

138,91

173,93

26185,56

4554,43

2003

93,55

152,78

142,92

174,01

26929,79

4686,10

2004

91,48

159,43

145,85

170,17

28101,69

4782,01

2005

89,57

165,81

148,51

166,60

29226,60

4869,18

2006

86,02

175,19

150,69

160,00

30879,66

4940,72

2007

79,46

187,35

148,87

147,81

33023,20

4881,09

2008

82,97

193,53

160,56

154,32

34113,06

5264,47

2009

83,50

178,44

148,99

155,31

31453,14

4885,08

2010

84,36

180,65

152,39

156,92

31842,42

4996,56

2011

84,32

181,82

153,31

156,84

32049,19

5026,71

2012

84,81

176,93

150,05

157,75

31187,26

4919,82

2013

83,45

175,01

146,05

155,23

30848,30

4788,48

2014

77,50

180,44

139,85

144,16

31806,50

4585,37

2015

77,48

184,62

143,04

144,11

32543,35

4689,90

Slika EN15-2: Sprememba energetske intenzivnosti skupne rabe končne energije ter po sektorjih v obdobju 1992-2015
Viri: 
Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
; Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

Storitve in kmetijstvo

Gospodinjstva

Promet

Industrija in gradbeništvo

En. intenzivnost

Storitve in kmetijstvo

Gospodinjstva

Promet

Industrija in gradbeništvo

En. intenzivnost

1992

100

100

100

100

100

26,05

511,68

50,21

212,96

186,01

1993

110,81

109,40

117,26

100,72

105,60

28,87

559,75

58,88

214,50

196,42

1994

95,40

108,54

124,07

104,59

105,84

24,86

555,35

62,30

222,74

196,88

1995

94,07

116,06

132,72

97,43

106,63

24,51

593,88

66,64

207,49

198,33

1996

231,17

102,57

144,58

93,20

114,21

60,23

524,85

72,59

198,48

212,44

1997

221,56

105,23

143,80

89,94

111,69

57,73

538,43

72,20

191,53

207,76

1998

234,71

101,94

122,83

87,07

103,90

61,15

521,62

61,67

185,43

193,26

1999

234,44

108,84

111,10

83,19

99,54

61,08

556,93

55,78

177,16

185,16

2000

207,81

110,55

100,09

90,73

97,16

54,14

565,66

50,26

193,21

180,72

2001

253,86

111,00

101,34

81,19

96,99

66,14

567,97

50,89

172,89

180,40

2002

240,31

114,01

99,75

75,22

93,51

62,61

583,34

50,09

160,19

173,93

2003

164,39

122,40

98,11

87,97

93,55

42,83

626,32

49,26

187,33

174,01

2004

170,90

120,62

97,58

85,57

91,48

44,53

617,17

49,00

182,22

170,17

2005

146,23

116,01

100,11

88,36

89,57

38,10

593,58

50,26

188,17

166,60

2006

130,89

112,98

100,19

83,92

86,02

34,10

578,10

50,30

178,72

160,00

2007

108,88

101,89

106,17

72,39

79,46

28,37

521,32

53,31

154,15

147,81

2008

134,50

107,55

120,94

65,61

82,97

35,04

550,31

60,72

139,72

154,32

2009

136,77

123,66

113,69

62,74

83,50

35,64

632,75

57,08

133,61

155,31

2010

140,65

126,66

112,09

65,07

84,36

36,65

648,07

56,28

138,57

156,92

2011

140,29

120,56

119,35

63,24

84,32

36,55

616,86

59,93

134,68

156,84

2012

127,14

115,90

124,85

63,96

84,81

33,12

593,04

62,69

136,21

157,75

2013

130,82

114,25

118,40

64,51

83,45

34,09

584,57

59,45

137,37

155,23

2014

119,50

96,46

113,87

62,97

77,50

31,13

493,57

57,18

134,11

144,16

2015

123,58

105,24

110,12

62,32

77,48

32,20

538,51

55,29

132,71

144,11

Slika EN15-3: Primerjava dveh načinov izračuna intenzivnosti rabe končne energije za gospodinjstva s preračunom na povprečno hladno zimo in brez njega
Viri: 
Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
; Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

Gospodinjstva (stan. Pov.)(preračun na povprečno hladno zimo)

Gospodinjstva (preb) (praračun na povprečno hladno zimo)

Gospodinjstva (stan. pov)

Gospodinjstva (preb)

2000

100

100

100

100

2001

94,78

96,01

99,12

100,41

2002

98,31

100,87

100,51

103,13

2003

97,83

101,65

106,57

110,72

2004

96,82

101,83

103,74

109,11

2005

89,65

95,53

98,49

104,94

2006

90,20

97,19

94,84

102,20

2007

82,28

89,71

84,54

92,16

2008

84,14

92,62

88,38

97,29

2009

98,09

109,32

100,38

111,86

2010

94,77

106,22

102,23

114,57

2011

93,06

104,80

96,83

109,05

2012

89,78

101,30

92,91

104,84

2013

88,19

99,57

91,54

103,34

2014

82,98

93,72

77,26

87,26

2015

82,42

93,05

84,32

95,20

Slika EN15-4: Povprečne letne rasti intenzivnost skupne rabe končne energije in po sektorjih v različnih obdobjih
Viri: 
Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
; Statistični urad Republike Slovenije (2017)
Prikaži podatke

1992-2015

2000-2015

2013-2014

2014-2015

Energetska intenzivnost

-1,10

-1,50

-7,13

-0,04

Industrija in gradbeništvo

-2,04

-2,47

-2,37

-1,05

Promet

0,42

0,64

-3,82

-3,30

Gospodinjstva

0,22

-0,33

-15,57

9,10

Storitve in kmetijstvo

0,92

-3,41

-8,66

3,42

Slika EN15-5: Primerjava energetske intenzivnosti rabe končne energije Slovenije in EU-28 v letih 2000 in 2015
Viri: 
Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
; Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; EUROSTAT (2017)
Prikaži podatke

EU-28

SI

2000

107,48

180,72

2015

84,94

144,11


Cilji

- Zadnje sprejeta strategija razvoja Slovenije iz leta 2005 med cilji navaja spodbujanje energijskega varčevanja in zniževanje energetske intenzivnosti, s poudarkom na javnem sektorju,

- Resolucija o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 med cilji izpostavlja izboljšanje učinkovitosti rabe energije.

- Kvantitativni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti postavlja Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Države članice morajo v obdobju 2008-2018 doseči prihranek energije v višini 9 % izhodiščne rabe končne energije.

- Na podlagi direktive o energetski učinkovitost je Slovenija določila cilje za rabo energije leta 2020, in sicer za rabo končne energije 5.088 ktoe in za oskrbo z energijo 7.313 ktoe.


Gospodarski razvoj je pogojen z višjo rabo energije, vendar je predvsem v razvitejših državah opazen trend zaostajanja rasti rabe energije za rastjo ustvarjenega bruto domačega proizvoda. Učinkovita raba energije predstavlja pomemben izziv za Slovenijo. Zmanjševanje energetske intenzivnosti, ki je posledica učinkovitejše rabe energije in spremembe strukture rabe energije, ne samo da izboljšuje konkurenčnost gospodarstva, predstavlja tudi zelo učinkovit način zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zraka ter spodbuja razvoj trga z visokimi energetsko učinkovitimi tehnologijami. Energetska intenzivnost rabe končne energije meri rabo energije pri ustvarjanju enote produkta in kaže, kako učinkovito gospodarstvo izrablja energijo.

V Sloveniji je v obdobju 1992-2015 bruto domači proizvod (BDP) v povprečju rasel po stopnji 2,7 % na leto, raba končne energije pa 1,6 % letno. Razlika v stopnjah rasti je razlog, da se je energetska intenzivnost rabe končne energije v tem obdobju zmanjševala po povprečni letni stopnji 1,1 %. V celotnem obdobju lahko določimo štiri obdobja z različnimi trendi energetske intenzivnosti. V letih 1992-1996 se je intenzivnost povečevala. Sledilo je dolgo obdobje zmanjševanja energetske intenzivnosti, ki se je končalo leta 2007. V letih gospodarske krize od 2008-2012 se je energetska intenzivnost povečevala, v zadnjih treh letih pa se zopet zmanjšuje. Gibanje v letih 2008-2012 je predvsem posledica neugodnih strukturnih sprememb (povečanje deleža prometa v rabi končne energije) ter tudi metodoloških izboljšav spremljanja rabe obnovljivih virov energije v široki rabi v letih 2009 in 2010, kar je vplivalo na povečanje intenzivnosti v gospodinjstvih, pomemben pa je tudi vpliv gospodarske krize. V zadnjih treh letih se energetska intenzivnost izboljšuje v vseh sektorjih končne rabe, v glavnem kot posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije.

Energetska intenzivnost rabe končne energije je leta 2015 znašala 144 toe na milijon evrov bruto domačega proizvoda (izraženega v cenah 2005), leta 2000 181 toe/mioEUR2005, leta 1992 pa 190 toe/mioEUR2005. Najvišja intenzivnost v višini 217 toe/mioEUR2005 je bilo dosežena leta 1996, najnižja pa leta 2015.

Iz pregleda sektorskih kazalcev v obdobju 1992-2015 so razvidne pozitivne spremembe v industriji, medtem ko je v vseh ostalih sektorjih intenzivnost leta 2015 višja kot leta 1992, pri čemer pa se je potrebno zavedati omejitev te primerjave, zlasti pri gospodinjstvih in ostali rabi.

Intenzivnost rabe energije v industriji je leta 2015 znašala 140 toe/mio EUR 2005, kar je 38 % manj kot leta 1992. V obdobju 2000-2015 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 2,2 % pri čemer je gibanje intenzivnosti zelo razgibano. Opazni sta dve obdobji hitrega zmanjševanja (2001-2002 in 2006-2009), obdobje rasti (2003-2005), obdobje gospodarske krize (2010-2012) z nihanjem v energetski intenzivnosti ter v zadnjih dveh letih počasno izboljšanje energetske intenzivnosti. Na energetsko intenzivnost industrije vplivajo energetske intenzivnosti posameznih panog in deleži panog v dodani vrednosti. Intenzivnost posameznih panog se je od leta 2009 večinoma zmanjševala z izjemo dveh let (2012 in 2015), delež panog z višjo energetsko intenzivnostjo v dodani vrednosti pa je na gibanje skupne intenzivnosti močno vplival leta 2010, ko se je delež povečal, in leta 2015, ko se je delež zmanjšal. Skupna dodana vrednost predelovalnih dejavnosti in gradbeništva se je leta 2009, glede na leto prej, zmanjšala za 15 %, kot posledica gospodarske krize, in si do danes še ni opomogla na predkrizne vrednosti. V primerjavi z EU-28 je bila energetska intenzivnost slovenske industrije leta 2015 višja za 35 %. Oddaljenost intenzivnosti slovenske industrije od povprečja EU-28 se je od leta 2000 zniževala do leta 2008, po tem letu pa se počasi povečuje. Slovenija ima od EU-28 višjo energetsko intenzivnost zlasti zaradi višje energetske intenzivnosti posameznih panog, nekaj pa k temu prispeva tudi višji delež energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti v Sloveniji. Zaradi majhnosti Slovenije se na gibanju intenzivnosti močno poznajo aktivnosti v večjih podjetjih. Leta 2002 je bila v podjetju Talum odprta nova elektroliza za proizvodnjo aluminija, zaradi česar se je raba električne energije v letu 2003 močno povečala, kar je prispevalo k povečanju energetske intenzivnosti. Ravno obraten učinek je imelo leta 2007 postopno ugašanje elektrolize B v istem podjetju (ugasnitev elektrolize se je zlasti pokazala na rabi leta 2008) ali zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap.

Promet je edini sektor v katerem ima kazalec, tako v obdobju 1992-2015 kot 2000-2015, pozitivno povprečno letno rast (0,4 % oz. 0,6 %). Najvišje rasti so bile zabeležene v letih 2007 in 2008, zaradi hitrega povečevanja domačega in predvsem tujega tranzitnega prometa. Po 13,2 % rasti kazalca leta 2008, se je intenzivnost v letih 2009 in 2010 zmanjšala, kar lahko pripišemo gospodarski krizi, ki je vplivala na upad tovornega prometa, ter tudi spremembi razmerja med cenami pogonskih goriv v Sloveniji in sosednjih državah zaradi česar se je zmanjšal obseg prodanega goriva tujim vozilom v Sloveniji. V letu 2011 in 2012 so bila cene pogonskih goriv v Sloveniji zopet ugodnejše kot v sosednjih državah, poleg tega je gospodarstvo v ostalih državah EU okrevalo, zaradi česar se je prodaja goriva vozilom v tranzitu zopet povečala. Poleg tranzitnega prometa na porabo goriv v prometu negativno vpliva tudi počasno ukrepanje države na področju trajnostne prometne politike. V zadnjih treh letih so goriva v Sloveniji večinoma dražja kot v sosednjih državah kar v veliki meri prispeva k zmanjševanju intenzivnosti rabe energije v prometu. Analiza gibanja prodaje goriv tujim in domačim vozilom je pokazala, da se v zadnjih treh letih prodaja domačim vozilom povečuje, tujim pa zmanjšuje. Leta 2015 se je vrednost kazalca zmanjšala za 3,3 %, v zadnjih treh letih pa v povprečju za 4,1 % letno. Glede na EU-28 je bila intenzivnost leta 2015 za 97 % višja, od leta 2000 pa se je oddaljenost od EU-27 povečala za 40 odstotnih točk. Pomemben vpliv na to ima tranzitni promet, veliko potenciala pa ima Slovenija tudi pri izvajanju domače prometne politike, saj je trenutno vse preveč podrejeno avtomobilom.

Energetska intenzivnost v gospodinjstvih je po naraščanju do leta 2003, štiri leta upadala, v letih 2008 - 2010 pa se je zopet povečala. Po občutnem znižanju leta 2007, se je leta 2008 povečala v veliki meri kot posledica zamika nakupa tekočih goriv ter tudi hladnejše zime leta 2008. Če vpliv različno mrzlih zim izločimo, se je intenzivnost leta 2007 znižala za 8,5 %, leta 2008 pa povečala za 4,2 %. Povečanje intenzivnosti leta 2009 je posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase in ostalih obnovljivih virov. To je vplivalo na občutno rast rabe obnovljivih virov energije glede na predhodno leto (za 37 %). Rast leta 2010 je posledica hladnejše zime glede na predhodno leto. Če uporabimo rabo energije preračunano na povprečno hladno zimo se je energetska intenzivnost v gospodinjstvih leta 2010 glede na predhodno leto znižala za 1,6 %. V letih 2011 - 2014 se je intenzivnost zniževala, zlasti opazno leta 2014, ko se je znižala za 15,6 %. Tako veliko znižanje je v veliki meri posledica zelo tople zime, kar je vplivalo tudi na to, da se je intenzivnost leta 2015 povečala. Če rabo energije preračunamo na povprečno hladno zimo se intenzivnost leta 2014 zmanjša za 5,9 %, leta 2015 pa za 0,7 %. Leta 2015 je energetska intenzivnost znašala 539 toe/1000 preb, če rabo energijo preračunamo na povprečno hladno zimo pa 588 toe/1000 preb. Za ta sektor je značilno minimalno odstopanje energetske intenzivnosti od povprečja EU-28 (leta 2015 -0,5 %). Leta 2000 je bila intenzivnost v Sloveniji za 5 % nižja kot v EU-28.

Kazalec je možno izračunati tudi z drugim vplivnim faktorjem namesto prebivalstva, in sicer s stanovanjsko površino. Stanovanjska površina je bolj dinamična kot število prebivalcev, kar prispeva k temu da se intenzivnost po tem kazalcu zmanjša za več, kot če uporabimo število prebivalcev.

Intenzivnost rabe energije v storitvenem sektorju in kmetijstvu se je v opazovanem obdobju najbolj spreminjala. Leta 1996 se je močno povečala, leta 2003 pa močno zmanjšala. Po rasti leta 2004 se je v obdobju 2005-2007 zmanjšala za 40 %. Leta 2008 se je povečala za 23,5 %. V obdobju 2009-2011 se je intenzivnost povečevala s povprečno letno stopnjo 1,9 %, leta 2012 pa se je intenzivnost zmanjšala za 9,9 %. V zadnjih treh letih se je intenzivnost v povprečju zmanjševala s stopnjo 0,9 % letno. Zmanjšanje leta 2014 je podobno kot pri gospodinjstvih posledica podnebnih razmer. Vzrok za tako razgiban trend je poleg različno hladnih zim tudi v tem, da je raba energije v tem sektorju izračunana kot ostanek, zaradi česar metodološke spremembe ali napake pri zbiranju podatkov v katerem koli drugem sektorju na rabo energije v tem sektorju močno vplivajo. Leta 2015 je bila glede na povprečje EU-28 intenzivnost višja za 41 %, leta 2000 pa za 96 %.

Vzrok za visok kazalec energetske intenzivnosti rabe končne energije v Sloveniji je v največji meri energetska neučinkovitost vseh sektorjev, vzrok pa je med drugim tudi strukturne narave. Za slovensko gospodarstvo je značilno, da je delež dodane vrednosti ustvarjene v industriji nad povprečjem EU-28, delež široke rabe (storitve in gospodinjstva) pa pod povprečjem. Poleg tega je v sami strukturi industrije v Sloveniji višji delež energetsko intenzivnih panog. Dodatno k višji intenzivnosti prispeva znatno višji delež prometa v rabi končne energije v Sloveniji kot v EU-28. Intenzivnost rabe končne energije v Sloveniji je bila leta 2015 za 70 % višja od povprečja EU-28. Od leta 2000 se je odstopanje povečalo za 1 odstotno točko.

Povečanje energetske učinkovitosti je eden izmed glavnih ciljev evropske energetske ter okoljske politike. To je razvidno tudi iz ciljev, ki si jih je EU zastavila za leto 2020 (20 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP), 20 % delež obnovljivih virov energije (OVE) in 20 % prihranek energije) in 2030 (40 % zmanjšanje izpustov TGP, 27 % delež OVE in 27 % izboljšanje energetske učinkovitosti). Povečanje energetske učinkovitosti je odločilno za doseganje vseh treh ciljev. EU svojo politiko zmanjševanja intenzivnosti rabe energije postavlja v okvirju energetske unije, kjer je energetska učinkovitosti ena izmed petih osnovnih dimenzij unije. Izboljšanje energetske učinkovitosti ima poleg omogočanja doseganja cilja glede deleža OVE in zmanjšanja izpustov TGP pozitivne učinke tudi pri zanesljivosti oskrbe z energijo tudi kot posledica zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije ter izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva. EU prispeva k izboljšanju energetske učinkovitosti z delovanjem na petih ravneh

• splošni strateški okvir in aktivnosti pod energetsko unijo
• nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost pripravljeni v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU), ki jih bodo nadomestili podnebno energetski načrti
• zakonodajni okvir za najpomembnejši sektor rabe energije – stavbe, izdelke, ki rabijo energijo, ter vozila (predpisi za označevanje izdelkov/stavb, minimalne zahteve, certificiranje)
• inštrumenti kot so ciljno financiranje, obveščanje in ozaveščanje ter različne vrste povezav (npr. združenje županov, Sustainable Energy Europe, itd.) ter
• mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti.

Pomembna ugotovitev 2. poročila o stanju energetske unije, ki je bil objavljen v začetku leta 2017,  je, da je EU na dobri poti k doseganju cilja 20 % povečanje učinkovitosti rabe energije. Ta cilj je bil preveden v ciljni nivo rabe končne in primarne energije. EU je cilj na rabi končne energije že dosegla, na rabi primarne energije pa še ne. Kljub temu je v poročilu poudarjeno, da je potrebno aktivnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti še okrepiti, kar je razvidno iz zimskega paketa zakonodaje, ki je bil predstavljen konec leta 2016. V paketu se pomemben del zakonodaje nanaša na energetsko učinkovitost (npr. prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti, prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti v stavbah, delovni načrt za Ecodesing – minimalne zahteve za naprave, itd.).

Kot članica EU Slovenija sledi usmeritvam EU. Slovenija je leta 2017 pripravila četrti akcijski načrt za energetsko učinkovitost. V načrtu je ugotovljeno, da Slovenija dosega cilje glede energetske učinkovitosti, vendar to še ne zagotavlja dolgoročnega doseganja ciljev. Zato načrt vsebuje predloge nadgradnje obstoječih ukrepov ter tudi nove ukrepe na področju ogrevanja in hlajenja, saj je v stavbnem sektorju še vedno zelo velik potencial za prihranke energije.


Cilji in pravna podlaga

Strategiji razvoja Slovenije iz leta 2005 (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf) , Resoluciji o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669), Direktivi o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (2006/32/ES) (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006L0032:SL:NOT) in Direktivi o energetski učinkovitosti (http://ec.europa.eu/energy/efficiency/eed/reporting_en.htm) oz. Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/a...).

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki za rabo končne energije, število prebivalcev in BDP se zbirajo na letni osnovi. Kazalec je izračunan iz dveh sklopov podatkov. Podatke o rabi končne energije objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT in so objavljeni konec septembra/začetek oktobra za predhodno leto. Podatki o rabi končne energije pred letom 2000 so izračunani iz različnih virov (za podrobnejši opis pridobivanja podatkov pred letom 2000 glej EN10 – Raba končne energije po sektorjih, poglavje Metodologija. Podatki o bruto domačem proizvodu (BDP) in dodani vrednosti v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2005 so bili izračunani na podlagi podatkov o bruto domačem proizvodu v tekočih cenah in realnih letnih rasteh. Podatki o BDP pred letom 1995 niso objavljeni na spletnih straneh SURS, jih pa SURS posreduje na zahtevo uporabnikov. Podatki o prebivalcih so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT, o temperaturnem primanjkljaju pa na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Sektorske intenzivnosti so bile definirane skladno z definicijami EEA:

- Intenzivnost rabe končne energije v industriji je definirana kot količnik rabe energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v tonah naftnega ekvivalenta in vsote dodanih vrednosti panog B do F klasifikacije NACE 2008 v milijonih evrov, v stalnih cenah z referenčnim letom 2005.

- Intenzivnost rabe končne energije v prometu je definirana kot količnik rabe energije v prometu v tonah naftnega ekvivalenta in bruto domačega proizvoda v milijonih evrov, v stalnih cenah z referenčnim letom 2005.

- Intenzivnost rabe končne energije v gospodinjstvih je definirana kot količnik rabe energije, v gospodinjstvih v tonah naftnega ekvivalenta in števila prebivalcev na dan 1.1. ter površine naseljenih stanovanj. Preračun na povprečno hladno zimo za referenčno podnebje upošteva obdobje 1961-1990, uporabljen je temperaturni primanjkljaj z referenčnimi temperaturami 12°C-20°C, faktor vpliva podnebja na rabo energije je 0,6, povprečje za Slovenijo je uteženo s prebivalci, delitev rabe energije po namenih pa je narejena modelsko

- Intenzivnost rabe končne energije v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) je definirana kot količnik ostale rabe energije v tonah naftnega ekvivalenta in vsote dodanih vrednosti panog A, ter G-U klasifikacije NACE 2008, v milijonih evrov, v stalnih cenah z referenčnim letom 2005.

Za Slovenijo lahko s kazalcem spremljamo stanje in spremembe v energetski intenzivnosti od leta 1992 naprej, saj pred tem letom podatki o rabi končne energije niso na voljo.

 

Metodologija kazalcev energetske intenzivnosti rabe končne energije na tem podatkovnem listu je enaka tisti, ki jo uporablja EEA.
Povprečne letne spremembe so izračunane kot:

[(zadnje leto/zadnje bazno leto)(1/število let)-1]*100.

Izračun deleža posameznega sektorja v skupnem kazalcu energetske intenzivnosti:
(končna raba energije sektorja/BDP).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije 2016, Statistični urad Republike Slovenije
Skrbnik podatkov

Statistični urad RS oziroma Eurostat

Datum zajema podatkov
05.06.2017
Podatki za obdobje
1992-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov je SURS za celoten časovni niz, kar omogoča kakovostnejšo in doslednejšo analizo posameznega sektorja.

Intenzivnost rabe energije v prometu ni reprezentativna, ker je izračunana na podlagi prodane količine goriv v Sloveniji, kjer znaten delež predstavlja tuj tranzitni promet, ter domačega bruto družbenega proizvoda. Pri intenzivnostih za sektor gospodinjstva obstajajo prelomi v časovni vrsti, zaradi prelomov v časovni vrsti podatkov o rabi energije leta 2000 in 2009. Prelom leta 2000 je posledica novejše ocene o rabi lesne biomase v gospodinjstvih, prelom leta 2009 pa spremembe metodologije spremljanja rabe lesne biomase in ostalih OVE v gospodinjstvih. Poleg tega je kazalec energetska intenzivnost v ostali rabi energije izrazito volatilen zaradi narave izračuna rabe energije za ta sektor.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Glej podatkovni list EN16 - Skupna raba energije po gorivih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov
EUROSTAT
Skrbnik podatkov

EUROSTAT

Datum zajema podatkov
05.06.2017
Podatki za obdobje
2000-2015
Geografska pokritost
EU-28 sestavljajo stare in nove članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Drugi viri in literatura

- European Commission – Energy uinion and climate. Dostopano 10.6.2017. Dostopno na spletni strani: https://ec.europa.eu/commission/priorities/energy-union-and-climate_en.
- Česen M., et al. Izboljšanje modelskih podatkov o rabi energije v prometu ter ocen o vplivu tranzitnega prometa, Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost, Ljubljana 2016

- European Commission - Fact Sheet, Towards reaching the 20% energy efficiency target for 2020, and beyond. Objavljeno 1.2.2017, Dostopno na spletni strani: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-17-162_en.htm
- Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020, MZI, 2017. Dostopno na spletni strani: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ure/a...

- Kmet Zupančič R. et. al. (ur.), Poročilo o razvoju 2017, UMAR, 2017 (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2017/PoR_2...)


Povezani kazalci